Na dan prihajajo prav pred četrtkom, ko bo premier Sebastien Lecornu predstavil predlog proračuna, v katerem naj bi predvidel milijarde evrov vredne varčevalne ukrepe. Med drugim naj bi zamrznili plače javnim uslužbencem, ki zato danes po državi organizirajo številne proteste. Protestirajo tudi dijaki v srednjih šolah, ki zahtevajo več vlaganj v izobraževanje in manj v policijo, s katero so se ponekod med protesti tudi spoprijeli.
Vprašanje sicer je, koliko rezov v javnih financah je uresničljivih v času, ko se politiki pripravljajo na predsedniške in parlamentarne volitve prihodnje leto. Stranka predsednika Emmanuela Macrona, ki je imenoval Lecornuja, nima parlamentarne večine in bo poskušala dobiti za sprejem proračuna podporo socialistov.
Kršitev temeljnih javnofinančnih postavk EU
Podatki sicer kažejo, da vlada letos še vedno načrtuje proračunski primanjkljaj v višini 5,4 odstotka BDP. To je precej nad mejo treh odstotkov BDP, ki jo postavljajo finančna pravila Evropske unije. Tudi sam javni dolg je daleč nad določeno mejo 60 odstotkov BDP. Francija pri tem sicer še zdaleč ni edina med članicami – po podatkih Eurostata ima največji javni dolg glede na BDP še vedno Grčija (143,5 odstotka v prvem letošnjem četrtletju), sledijo Italija (138,9 odstotka), Francija, Belgija in Španija, ki vse presegajo sto odstotkov. Med temi največjimi »grešnicami« so torej tri od štirih največjih gospodarstev EU, le Nemčije ni. Za primerjavo: slovenski javni dolg je v omenjenem obdobju znašal 64,8 odstotka BDP.
Francija je tako zdaj presegla rekord iz časa covida, ko je veliko trošila za zagon gospodarstva in leta 2021 dosegla javni dolg v višini 117,6 odstotka BDP. Toda tiste razmere so bile izredne.
