V torek bodo začele veljati nove carine za Kanado, Mehiko in Kitajsko. Ukaze zanje je ameriški predsednik Donald Trump podpisal v soboto zvečer. Petindvajsetodstotne carine na celoten uvoz iz Kanade in Mehike (izjema so le energenti iz Kanade, na katere uvaja 10-odstotni uvozni davek) ter 10-odstotne carine na kitajski uvoz bodo vzpostavljene, dokler se ne bodo izboljšale izredne razmere zaradi dotoka nezakonitih migrantov iz Kanade in Mehike ter droge fentanil iz Kitajske in Mehike.

Uvedbo carin je že napovedoval med volilno kampanjo kot enega od ukrepov, kako izboljšati ameriški trgovinski deficit. V EU, ki ji Trump tudi napoveduje, da bo proti njej zaradi »neprijaznosti« uvedel carine, so uvedbo carin proti trojici držav obžalovali in opozorili, da te krepijo inflacijo in škodijo vsem. V Bruslju so napovedali, da se bodo odzvali na nepravično uvedbo carin za vsakršnega evropskega trgovinskega partnerja, ter dodali, da je v primeru ameriško-evropskih trgovinskih odnosov veliko na preizkušnji.

Kaj se skriva v Trumpovi uvedbi carin?

Kakšen bo učinek te trgovinske vojne, ki se obeta, je po oceni analitika pri Inštitutu za strateške rešitve dr. Jureta Stojana v tem trenutku še težko napovedati, saj tudi ni jasno, ali gre za dejanje gospodarske politike ali širše geopolitičnih teženj Trumpa. Vsaka od teh poti pa ima povsem drugačne posledice, pravi in dodaja, da je skorajda tradicija ameriških predsednikov, da med svojimi prvimi ukrepi uvajajo carine. »Izjemi sta bila Bill Clinton in George Bush starejši. Celo Barack Obama je uvedel 35-odstotne carine na kitajske gume.«

»Če je to začetek trgovinske vojne, je to zgolj prvi strel, večina učinkov pa bo odvisna od naslednjih strelov,« je dejal Stojan in opozoril, da je bil Trump v svojem prvem mandatu pripravljen uvesti carine zelo simbolno, prav tako jih je nato umaknil, če so države sprejele določene simbolne ukrepe. Dodatno so zadeve negotove zaradi nasprotujočih si izjav predsednika, meni Stojan. S carinami je Trump nedavno zagrozil že Kolumbiji, ko ta ni hotela sprejeti ameriškega letala z izgnanimi migranti iz Kolumbije. »To je precedenčen primer, ki kaže, da bodo carine močno pogajalsko orodje,« še meni naš sogovornik.

Obstaja pa tudi razmišljanje, da želi Trump spremeniti celotno logiko ameriškega gospodarstva, pravi Stojan. »Gospodarstvo bi lahko poskušal premakniti od potrošnje k proizvodnji, kot so jo imeli v 19. stoletju. Gre torej za morebitno spremembo celotnega modela ameriške države. Ta je bila v 19. stoletju vitka in se je financirala iz uvoznih carin.« Takšen način financiranja bi bil po ocenah našega sogovornika premajhen za sedanji ameriški državni aparat, bi pa s carinami lahko v ZDA financirali kakšne davčne olajšave.

Odločen odgovor Trudeauja

Vse ocarinjene države so napovedale, da se bodo odzvale s protiukrepi. Prvi je carine na skupno 155 milijard evrov vredne uvožene proizvode iz ZDA povračilno napovedal kanadski premier Justin Trudeau, ki se je o nadaljnjem ukrepanju posvetoval tudi z mehiško predsednico

Claudio Sheinbaum. Del proticarin bo Kanada za slabo tretjino 155-milijardnega uvoza uvedla v torek, za glavnino proizvodov pa čez tri tedne. Kanada bo carine uvedla tudi na sokove, pivo, sadje, vino, burbon, gospodinjske aparate, športno opremo in oblačila.

»Za to nismo prosili, a tudi klonili ne bomo,« je napovedal Trudeau in ocenil, da uvedene carine kršijo prostotrgovinski sporazum med državama, škodovale pa bodo tudi ameriškim državljanom. Državi sicer dnevno trgujeta s poltretjo milijardo dolarjev proizvodov. Kanadčane je Trudeau pozval, naj kupujejo kanadske proizvode in se izognejo letovanju v ZDA. Američane je precej jasno opozoril, kako prepleteni sta obe gospodarstvi. Trgovanje z ZDA denimo predstavlja slabo petino kanadskega BDP, prav tako zaposluje 2,4 milijona ljudi.

Kanadski premier je poudaril, da bodo zaradi ameriških carin ogrožena ameriška delovna mesta v avtomobilski industriji in drugih proizvodnih obratih, za državljane pa se bodo povečali stroški v trgovinah in na bencinskih črpalkah. Da bo avtomobilska industrija močno prizadeta, drži, kajti kar 90 odstotkov izvoza avtomobilov in avtomobilskih delov iz Kanade in Mehike (tudi od evropskih proizvajalcev) je namenjenih v ZDA. Trump je medtem po uvedbi carin vnovič dejal, da bo Kanada postala 51. zvezna država ZDA.

Kitajska bo šla v WTO

Odziv na carine je napovedala tudi mehiška predsednica Claudia Sheinbaum. Tamkajšnje ministrstvo za gospodarstvo je pooblastila za uvedbo povračilnih carin. Podrobnosti še niso znane. Kitajska se je odzvala še najbolj zadržano izmed trojice ocarinjenih. Obsodila je uvedbo uvoznih davkov, si je pa tudi pustila odprta vrata za pogovore z ZDA, ki bi lahko preprečili poglobitev konflikta. Peking se je v prvem odzivu odločil za simbolni ukrep in namerava uvedene carine predsednika Donalda Trumpa izpodbijati pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Sprejeli naj bi tudi druge protiukrepe, ki pa jih na tamkajšnjem ministrstvu za finance in trgovino še niso podrobneje pojasnili.

Vendarle bodo carine Kitajsko močno prizadele, saj so uvedene tudi za doslej brezcarinske pošiljke iz Kitajske pod 800 dolarji. »Od te dosedanje ureditve so imeli velike koristi kitajski nizkocenovni spletni ponudniki proizvodov, sedaj pa bo ocarinjena vsaka malenkost, ki se bo pošiljala v ZDA,« opozarja Stojan.