Neposredne in posredne ekonomske in geopolitične posledice vojne v vzhodni Evropi je zaznati tudi v Latinski Ameriki in Karibih, vendar v majhni meri vplivajo na notranjo politiko držav v tej regiji. Pomenijo pa soočanje z novim geopolitičnim spopadom za dostop in nadzor nad energetskimi viri, kar je privedlo do tega, da je Zahod spremenil svoje poglede na nekatere naftne velesile, kot je Venezuela. Ruski napad je povzročil globok geopolitični preobrat, ki spreminja mednarodna razmerja in bo še dolgo pogojeval svetovno realnost oziroma mednarodne odnose, kjer negotovost po drugi strani odpira priložnosti tudi za nekatere latinskoameriške države. Z gospodarskega vidika je ukrajinska kriza prinesla Latinski Ameriki tako pozitivne kot negativne posledice. Na eni strani je prišlo do zastoja oziroma prekinitve trgovinskih tokov med latinskoameriškimi trgi in obema državama v vojni, po drugi pa se je povečal izvoz izdelkov, ki so jih Evropa in drugod pretežno dobavljali iz Rusije in Ukrajine.
V glavnih latinskoameriških gospodarstvih je trgovina z Rusijo in Ukrajino lani predstavljala manj kot 1,5 odstotkov celotne blagovne menjave. Po analizah podatkov trgovinske menjave, ki jih izvaja platforma Observatorij ekonomske kompleksnosti (OEC), je Rusija lani v latinskoameriško regijo izvozila za 11 milijard ameriških dolarjev blaga, iz Latinske Amerike pa uvozila za 8,5 milijarde ameriških dolarjev izdelkov. Pred invazijo sta Rusija in Ukrajina iz te regije največ uvažali sadje, zelenjavo, meso in ribe. Od celotnega izvoza banan iz Ekvadorja je Rusija na primer kupila približno četrtino, poleg rož in morskih sadežev, iz Brazilije je uvažala sojo, meso, tobak in kavo, iz Mehike pa avtomobile, računalnike, pivo in tekilo. Ruski izvoz v Brazilijo in Mehiko v glavnem predstavljajo gnojila, jeklo, rafinirano olje, lani pa tudi cepivo sputnik proti covidu-19, navaja OEC. Jeklo je količinsko drugi proizvod, ki ga Rusija izvaža v te države, največ pa jim proda gnojil. Brazilija iz Rusije dobavlja na primer okrog 40 odstotkov potrebnih fosfatov za gojenje soje, bombaža, koruze in žit.
Gospodarska rast v latinskoameriški regiji omejena
Med posrednimi gospodarskimi vplivi vojne pa analitiki izpostavljajo zvišanje cen energentov, kar je v prid in korist državam proizvajalkam, kot so Venezuela, Brazilija, Ekvador, Mehika, Kolumbija in Bolivija, medtem ko je srednjeameriške in karibske države ter Čile, ki nimajo svojih naftnih nahajališč, dvig cen energentov prizadel, čeprav se jim srednjeročno odpirajo druge priložnosti. Pomanjkanje ključnih surovin, ki ga lahko občuti Zahod v zvezi s tehnološko revolucijo, bi lahko med drugim prevrednotil nahajališča niklja v Kolumbiji in Gvatemali, litija v Boliviji, Argentini in Čilu, bakra v Čilu in Peruju ter fosfatov in redkih kovin v Venezueli.
Na račun pomanjkanja kmetijskih proizvodov (kot so žita) na trgu zaradi konflikta in zlasti mednarodnih sankcij proti Rusiji lahko nekatere latinskoameriške države, kot so Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, povečajo svoj tržni delež na zahodnih trgih. Nekatera nemška podjetja so na primer že začela investirati v argentinski zemeljski plin, Španija pa je denimo začasno omilila omejitev uvoza koruze iz Brazilije in Argentine. Kljub novim priložnostim, ki naj bi se obetale, pa je gospodarska rast v latinskoameriški regiji omejena. Po napovedih Medameriške razvojne banke bo rusko-ukrajinska vojna zavirala izhod iz ekonomske krize, ki je nastala zaradi pandemije covida-19; za letos predvideva 1,2-odstotno rast, za leto 2023 pa celo negativno 0,4 odstotka, napoved za leto 2024 pa je 1,3-odstotna rast. x
