Na dveh koncih Evrope so v četrtek razpravljali o položaju v Ukrajini in o evropskih obrambnih izdatkih. Na sedežu Nata so o tem govorili zunanji ministri zavezništva, pri čemer je ameriški zunanji minister Marco Rubio zaveznice pozval k povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, hkrati pa miril, da se ZDA ne bodo umaknile iz Nata. Potem ko so ZDA zatresle svet s svojimi carinami, so besede Rubia za evropska ušesa vsaj delno zvenele pomirjujoče.
V Varšavi pa so obrambni ministri EU razpravljali prav o zahtevah ZDA po višjih obrambnih izdatkih in prevzemu odgovornosti za varnost na stari celini. Govorili so o uresničevanju bele knjige o obrambi, s katero želi EU okrepiti svojo obrambno sposobnost do leta 2030. »Jasno ameriško sporočilo smo slišali in delamo v tej smeri,« je dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas. O vnovični zahtevi ZDA po odmeri pet odstotkov BDP za obrambo pa je dejala, da se ne bi toliko osredotočala na same številke kot na možnosti, kje se lahko izboljšajo zmogljivosti članic.
Ameriška zavezanost zavezništvu
Po tednih negotove ameriške zunanje in obrambne politike je včeraj prvi diplomat ZDA na sedežu Nata miril, da ZDA in predsednik Donald Trump ostajajo zavezani severnoatlantskemu zavezništvu, a da si ne želijo organizacije, v kateri zavezniki ne bi za obrambo namenjali več, kot so doslej. Dejal je, da ne razume histerije glede prihodnje vloge ZDA v zavezništvu. Podobno kot poprej predsednik Trump se je tudi sam zavzel za porabo 5 odstotkov BDP za obrambne namene.
»Obramba je v ZDA postala prioriteta zaradi svetovne vloge, ki jo imamo. Želimo, da enako storijo zavezniki,« je dejal Rubio in ocenil, da je »trda moč« v svetu še vedno potrebna. Evropski odgovor je morda še najbolje strnila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock: »Kot partnerji Nata bomo še dodatno razširili steber evropske varnosti – z 800 milijardami evrov v štirih letih bomo okrepili lastno varnost.«
Pomirjujoče je na zaveznike poskušal delovati tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte, ki je poudarjal, da ZDA ne načrtujejo nenadnega zmanjšanja prisotnosti v Evropi. »Vemo pa, da mora Amerika kot velesila delovati na več območjih. Resnično je logično, da se o tem razpravlja, in to razpravo vodimo že vrsto let,« je dejal Rutte. S temi besedami je poskušal pomiriti zaveznike v Natu, ker se ZDA vse bolj osredotočajo na azijsko-pacifiško območje in zadrževanje rastoče vloge Kitajske. »Ko se bodo Američani želeli bolj usmeriti v Azijo, bomo to storili usklajeno,« je še napovedal Rutte, ki je sicer trdno prepričan, da ZDA ostajajo zaupanja vreden partner v Natu.
Evropa ne konkurira Natu
Umirjanje tonov glede obrambe je pozitivno odmevalo tudi v Varšavi. Kaja Kallas je kot pozitivno sprejela zagotovilo Rubia, da ostajajo zavezani Natu. »So močni zavezniki, tako kot so bili že zadnjih 75 let,« je poudarila. Kallasova je govorila po koncu neformalnega zasedanja obrambnih ministrov EU, kjer je beseda tekla tudi o nadaljnji pomoči Ukrajini. Med drugim so razpravljali, kako poleg novih napovedi finančne pomoči (pred kratkim so jo napovedale Francija, Nemčija in Švedska) še okrepiti Ukrajino na bojišču, da bo močnejša za pogajalsko mizo.
Prav tako so ministri opravili prvo razpravo o beli knjigi obrambe, ki jo je evropska komisija predstavila pred kratkim. Temeljno sporočilo knjige je, da bi morala Evropa za vzpostavitev močne in zadostne obrambne drže do leta 2030 dodatno povečati vojaške izdatke, združiti sredstva za skupne obrambne projekte in kupiti več evropske oborožitve. Poljski obrambni minister Wladyslav Kosiniak Kamysz je dejal, da EU ne želi niti nadomestiti Nata niti z njim tekmovati. »Pripravljeni moramo biti na različne izzive. Preprečiti moramo vojno in zagotoviti mir za Evropo. Želimo biti tako močni, da se nas ne bo upala napasti nobena država,« je dejal. Napovedal je, da bo Poljska prihodnje leto za obrambo namenila pet odstotkov BDP.
