Zgodovinarji menijo, da je bil Oleg Gordijevski eden najpomembnejših zahodnih vohunov tega obdobja. V osemdesetih letih so njegovi podatki pomagali preprečiti nevarno stopnjevanje jedrskih napetosti med ZSSR in Zahodom. Gordijevski, rojen leta 1938 v Moskvi, se je KGB-ju pridružil v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter služboval v Moskvi, Kopenhagnu in Londonu, kjer je postal vodja tamkajšnje postaje KGB-ja. Bil je eden izmed številnih sovjetskih agentov, ki so postali razočarani nad ZSSR, potem ko so moskovski tanki leta 1968 zatrli svobodno gibanje praške pomladi. V zgodnjih sedemdesetih letih ga je rekrutirala britanska MI6. Za Britance je vohunil dve desetletji.
Leta 1983 je Gordijevski opozoril Združeno kraljestvo in ZDA, da je bilo sovjetsko vodstvo tako zaskrbljeno zaradi možnosti jedrskega napada Zahoda, da je razmišljalo o preventivnem udarcu. Ko so se napetosti še povečale med Natovo vojaško vajo v Nemčiji, je Gordijevski pomagal prepričati Moskvo, da to ni bila predhodnica jedrskega napada. Kmalu zatem je ameriški predsednik Ronald Reagan začel izvajati ukrepe za zmanjšanje jedrskih napetosti s Sovjetsko zvezo.
Leta 1985 je bil Gordijevski poklican nazaj v Moskvo na posvetovanje. Ukaz je izpolnil, čeprav je sumil, da je bila njegova vloga dvojnega agenta razkrita. Bil je omamljen in zaslišan, a ne obtožen. Velika Britanija je nato organizirala tajno operacijo za njegov beg iz Sovjetske zveze – na Finsko so ga pretihotapili v prtljažniku avtomobila.
Bil je najvišji sovjetski vohun, ki je prebegnil na Zahod med hladno vojno. Tajni dokumenti, razkriti leta 2014, so pokazali, da je bila Gordijevski za Veliko Britanijo tako dragocena pridobitev, da je premierka Margaret Thatcher poskušala doseči dogovor z Moskvo: če bi Gordijevskemu dovolili, da se mu v Londonu pridružijo žena in hčerki, Britanija ne bi izgnala vseh agentov KGB, ki jih je razkrila. Moskva je ponudbo zavrnila in sledil je izgon 25 sovjetskih oz. ruskih vohunov iz VB.
Družina Gordijevskega je bila šest let pod 24-urnim nadzorom KGB-ja, preden so ji leta 1991 dovolili, da se mu pridruži v Angliji. Preostanek svojega življenja je preživel pod zaščito Združenega kraljestva v mirnem mestu Godalming, 64 kilometrov jugozahodno od Londona. V Rusiji je bil Gordijevski obsojen na smrt zaradi izdaje. V Veliki Britaniji ga je kraljica Elizabeta II. leta 2007 imenovala za spremljevalca reda svetega Mihaela in svetega Jurija za »zasluge za varnost Združenega kraljestva«. To je enako priznanje, kot ga ima izmišljeni britanski vohun James Bond.
