Premirje med Izraelom in Hezbolahom je prestalo prvo preizkušnjo. Prekinitvam ognja se rado zgodi, da jih hitro kršijo, tokrat pa je eden redkih takšnih diplomatskih dosežkov v regiji, za katerim stoji posredovanje Francije in Združenih držav, vsaj prvi dan zdržal. Avtomobili in kombiji, napolnjeni z žimnicami, pohištvom in kovčki, so se v Libanonu danes pomikali proti jugu, od koder so bili ljudje primorani zbežati pred izraelskimi napadi, ki so se izdatno okrepili septembra.
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je dogovor označil za »žarek upanja« za Bližnji vzhod. Dogovor predvideva, da lahko izraelski vojaki v Libanonu ostanejo še 60 dni. Libanonska vojska je zadolžena za varovanje območja južno od reke Litani, ki je od meje z Izraelom oddaljena 30 kilometrov. Na tem območju ne sme biti predstavnikov proiranskega Hezbolaha, kar je skladno s prejšnjimi odločitvami varnostnega sveta. Hezbolah je od tam napadal sever Izraela po začetku vojne v Gazi kot pomoč Hamasu, Izrael pa je odgovarjal s svojimi napadi na jug Libanona in tudi drugje po državi.
Na izraelski strani je premier Benjamin Netanjahu vojski ukazal, naj 60.000 Izraelcem še ne dovoli vrnitve na domove na severu države, enako so svetovali Libanoncem, ki se vračajo na jug, ker je tam zdaj še izraelska vojska. Ta pravi, da ostaja v pripravljenosti, da premirje morda ne bo vzdržalo in da bodo posredovali, če se pripadniki Hezbolaha vrnejo na zanje prepovedana območja.
Predstavniki Hezbolaha so se danes oglasili prvič po razglasitvi prekinitve ognja in napovedali nadaljevanje boja proti Izraelu. Po ocenah poznavalcev pa je skupina močno načeta in bo potrebovala kar nekaj časa, če naj doseže svojo prejšnjo moč. Med drugim je bila vrsta njenih članov ubita ali poškodovana v eksplozijah pozivnikov, za operacijo pa je stal Izrael.
Manj upanja za Gazo
Mednarodni diplomatski napori za dosego premirja se bodo zdaj usmerili v Gazo, kjer je položaj še neprimerno slabši, upanje na uspeh pa precej manjše. V več kot trinajstih mesecih vojne je bilo ubitih več kot 44.000 ljudi. Egipt je sporočil, da bo danes Izrael obiskala njegova delegacija z namenom posredovanja za premirje v Gazi. Tudi ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da bo v preostanku mandata vse sile usmeril v končanje spopadov v palestinski enklavi. V nasprotju z dogajanjem v Libanonu pa je v Izraelu manj interesa za premirje v Gazi. »Gaza ne bo nikoli več grožnja Izraelu. Tam bomo dosegli odločno zmago. Libanon je druga zgodba,« je dejal izraelski kmetijski minister Avi Dichter, član ožjega varnostnega kabineta in nekdanji vodja obveščevalne službe Šin Bet. »Smo na začetku konca operacije v Gazi? Zagotovo ne. Še veliko je za postoriti,« je dejal.
Vojna tam traja od 7. oktobra lani, ko je Hamas napadel v Izraelu, ta pa je odgovoril z veliko vojaško operacijo. Hamas je s seboj v Gazo odvlekel 250 talcev, zadržuje jih še približno sto, ni pa znano, koliko je še živih. Pogajanja o premirju in izpustitvi talcev sicer potekajo že dolgo, a brez uspeha, za kar strani obtožujeta druga drugo.
