Iskanje zaposlitve, zlasti v poklicih, ki niso deficitarni, je danes lahko izredno mučno. To še posebej velja v državah, kjer so kadrovske službe že pred leti pričele močno posegati po umetni inteligenci oziroma algoritmih za iskanje najbolj primernih kandidatov iz ogromnega kupa prijav za delovna mesta. Temu pogosto sledijo naporni in dolgotrajni postopki, ki vključujejo testiranja. Potencialni delodajalci od programerjev (tudi slovenskih) običajno zahtevajo, da zaključijo kratek projekt in s tem dokažejo svoje kompetence. Taki projekti lahko zahtevajo nekaj ur dela ali pa več dni. Britanske raziskave medtem kažejo, da se je za ponudbo zaposlitve v povprečju treba prijaviti na med 100 in 200 oglasov. To je veliko neplačanih sprejemnih projektov.
Predstavniki generacije Z zato že v izhodišču niso navdušeni nad svojimi delodajalci in do podjetja ne čutijo pretirane pripadnosti. Zaradi pogostega ignoriranja s strani kadrovskih služb, ki so jim poslali svoje vloge za zaposlitev, pa tudi ne čutijo potrebe, da bi sami sporočili, da so si premislili oziroma dobili boljšo ponudbo.
Javnomnenjska raziskava britanskega portala CVgenious je pokazala, da je kar 34 odstotkov pripadnikov generacije Z že sprejelo delovno mesto in se nato na prvi delovni dan ni zglasilo pri delodajalcu. Isto prakso je priznalo 24 odstotkov milenijcev, 11 odstotkov pripadnikov generacije X in 7 odstotkov baby boomerjev.
Med razloge za nezadovoljstvo mladih iskalcev zaposlitve pa naštevajo tudi pojav lažnih oglasov za zaposlitev. Delodajalci naj bi z njimi fiktivno ustvarjali v javnosti vtis, da podjetje raste. Po drugi strani pa gre lahko tudi za obliko pritiska na zaposlene, da so vsak hip nadomestljivi. Ne eno ne drugo ne prispeva k pozitivni podobi podjetja med kadri in potencialnimi kadri.
