Na vodilni azijski borzi v Tokiu je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, nazadoval za 6,86 odstotka na 31.461,58 točke.
Kitajske borze so bile v petek zaradi praznika zaprte, danes pa so v odgovoru na napoved kitajskih vzajemnih carin in strahu pred svetovno trgovinsko vojno potonile. V Hongkongu je šel indeks Hang Seng doslej navzdol za 12,19 odstotka, v Šanghaju pa je indeks Shanghai Composite 7,43 odstotka v rdečem.
Znižal se je tudi indeks borze v Sydneyju All Ordinaries, in sicer za 4,12 odstotka. V Seulu je osrednji borzni indeks Kospi padel za 5,46 odstotka, tečaji delnic na Tajvanu pa v povprečju za 9,79 odstotka. V Singapurju je indeks STI 7,47 odstotka nižje kot v petek. Po poročanju tujih medijev, trgi beležijo najslabši dan po pandemiji covida-19.
Med podjetji, ki so izgubila največ, so kitajski spletni trgovec Alibaba, katerega delnice so se pocenile za več kot 14 odstotkov, njegov tekmec JD.com, katerega vrednost delnic je padla za 13 odstotkov, japonska investicijska skupina SoftBank, tečaj njihovih delnic se je znižal za več kot deset odstotkov, ter japonski proizvajalec elektronike Sony, katerega delnice so se pocenile za slabih deset odstotkov.
Trumpa izgube ne skrbijo
Trump je sredi preteklega tedna napovedal uvedbo novih carin, ki v višini 10 odstotkov od sobote veljajo za ves svet, medtem ko bodo od srede za 60 držav in EU v veljavi še višje carine. Kitajska je nato v petek sporočila, da bo ta četrtek kot odgovor na nove ameriške carine uvedla dodatne 34-odstotne carine na ves uvoz ameriškega blaga, kar je še dodatno vznemirilo vlagatelje.
Trump je v odzivu na napoved kitajskih carin ocenil, da je Kitajsko zajela panika, prepričan pa je tudi, da bo Kitajska zaradi ameriških carin prizadeta veliko huje kot ZDA zaradi kitajskih. Ameriškega predsednika znatne izgube na borznih trgih sicer ne skrbijo, Američane je na svojem družbenem omrežju Truth Social v soboto celo pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, a da bo končni rezultat zgodovinski.
Trge močno skrbi, kaj bo prinesla svetovna trgovinska vojna, analitiki pa že dlje časa opozarjajo, da bi takšna trgovinska politika lahko vodila v svetovno recesijo.
Cena bitcoina padla pod 78.000 dolarjev
Zaradi strahu pred novo finančno nestabilnostjo, je po podatkih platforme Coin Metrics, vrednost bitcoina padla za 6,93 odstotka, na 77.641 dolarjev. Večino letošnjega leta se je bitcoin gibal nad 80.000 dolarji, ob le nekaj kratkotrajnih padcih pod to mejo zaradi povečane nestanovitnosti v preteklem tednu. Trenutna cena je več kot 35 odstotkov nižja od rekordne vrednosti, dosežene januarja letos.
Cena bitcoina se običajno giblje podobno kot vrednosti delnic velikih tehnoloških podjetij in jo trgovci pogosto vidijo kot pokazatelj tržnega razpoloženja. Vendar je šla bitcoinova pot v preteklem tednu v nasprotno smer od delniških trgov. Kljub padcem na borzah se je bitcoin stabilno držal med 82.000 in 83.000 dolarjev.
Strah pred globalno recesijo
Vseeno pa so vlagatelji včeraj zvečer začeli množično prodajati kriptovalute. Tej odločitvi je botrovalo pričakovanje novih padcev na borzah, potem ko so recipročne carine, ki jih je uvedel nekdanji predsednik Trump, okrepile bojazen pred svetovno recesijo in spodbudile vlagatelje k begu pred tveganjem.
V zadnjih dveh dneh preteklega tedna so ameriške carine z borz izbrisale kar 7.460 milijard dolarjev tržne vrednosti delnic, vključenih v indeks S&P Global Broad Market – 5.870 milijard dolarjev na Wall Streetu ter še dodatnih 1.590 milijard na drugih večjih svetovnih trgih.
Analitiki pričakujejo, da se bo gibanje cene bitcoina v prihodnje znova bolj usklajevalo z delniškimi trgi, saj strah pred globalno recesijo trenutno zasenči vse druge novice, ki bi sicer lahko pozitivno vplivale na vrednost kriptovalut.
Strmoglavile tudi evropske borze
Teden se je slabo začel tudi za evropske borze. Londonski indeks FTSE 100 je 5,27 odstotka pod izhodiščem, pariški CAC 40 pa 5,51 odstotka. Frankfurtski DAX je ob začetku trgovanja strmoglavil 10 odstotkov pod gladino, okoli 9,50 pa je nazadoval za 6,17 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB izgublja 5,94 odstotka in dunajski ATX 5,35 odstotka. Züriški SMI medtem pada po 6,34-odstotni stopnji.
Na trgih izgubile tudi evropske banke in obrambna podjetja
Delnice evropskih obrambnih podjetij in bank so zjutraj doživele največje padce. V Nemčiji so delnice proizvajalca tankov Rheinmetall padle za skoraj 24 odstotkov, medtem ko so delnice britanskega Rolls-Roycea izgubile 12 odstotkov.
Med bankami so delnice Barclaysa padle za 8 odstotkov, NatWest pa je izgubil 7 odstotkov. V Nemčiji sta Commerzbank in Deutsche Bank izgubili približno 10 odstotkov.
Cene nafte najnižje v zadnjih štirih letih
Nafta, ki se je občutno pocenila že pretekli teden, se ceni še naprej. Trge skrbi, da bo zaostrovanje trgovinske vojne med ZDA in preostalim svetom vodilo v recesijo, kar bi zmanjšalo povpraševanje po tekočem zlatu. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavnim rokom januarja je bilo treba popoldne po singapurskem času odšteti 60,64 dolarja, kar je 1,35 dolarja oz. 2,18 odstotka manj kot v petek. Severnomorska nafta brent za dobavo v januarju pa se je pocenila za 1,41 dolarja oz. 2,15 odstotka 64,17 dolarja.
Občuten padec zlata
Padec se je razširil tudi na trg plemenitih kovin. Cena zlata, ki je še prejšnji teden presegla 3.100 dolarjev za unčo, je danes zdrsnila na 3.027 dolarjev – kar je 0,3 odstotka manj kot dan prej in najnižja vrednost v zadnjih treh tednih.
