Če bi to vedel, pove, bi prosil delodajalca, naj mu raje za znesek premije dodatnega pokojninskega zavarovanja zviša plačo, saj bi bila danes njegova osnovna pokojnina zato še nekoliko višja.

Ujet v obstoječem rentnem produktu

Obrnili smo se na različne pokojninske družbe in druge izvajalce prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) ter jih povprašali, kakšna je situacija z izplačevanjem dodatnih pokojnin oziroma rent pri njih in ali se tudi pri njih dogajajo tolikšni padci višine rente kakor pri našem bralcu, ki mu je mesečna renta pri Pokojninski družbi A z 90 upadla na vsega 65 evrov. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila težava v tem, da je takratni pokojninski načrt z variabilno obrestno mero predvidel doseganje previsokega letnega donosa, kar je pri konservativni naložbeni politiki rentnih skladov skoraj nemogoče dosegati, zato so mu ob nedoseganju zastavljenega letnega donosa vedno znova znižali rento. Vmes so pri novih pokojninskih načrtih to ciljno letno obrestno mero že znižali na realnejših 1,75 odstotka na leto in januarja je bil letni donos z 1,97 odstotka že višji, s tem pa tudi višja renta tistih, ki so vključeni v ta načrt izplačevanja rente.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo