​Asta Vrečko je področje kulture od predhodnika Vaska Simonitija prevzela v skrajno slabem stanju, vendar je v nekaj več kot dveh letih postorila marsikaj. Že ob prihodu se je zavzela za sodobnejšo, vključujočo kulturno politiko, napovedala je stabilno financiranje ter krepitev tako javnih ustanov kot nevladnih organizacij, ureditev področja medijev in položaja samozaposlenih v kulturi, pa tudi posodobitev delovanja samega ministrstva in kulturnega sistema v celoti. Precej dolg seznam izzivov, ki se jim pridružujejo še novi.

V torek smo izvedeli za imena letošnjih Prešernovih nagrajencev – morda za začetek en stavek o tem?

Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada vsako leto pokažejo, kako izvrstne ustvarjalce in ustvarjalke imamo. Letos ni nič drugače in vsem nagrajencem ter nagrajenkam čestitam in se zahvaljujem za njihovo delo, ki bogati našo družbo. Menim, da smo v Sloveniji še vedno premalo ponosni na dejstvo, da imamo državni praznik in proslavo, namenjena kulturi. Prav je, da si vzamemo čas za kulturo in umetnost vse leto, to nam daje širino, krepi empatijo in nas zabava.

Ob imenovanju novega upravnega odbora Prešernovega sklada je bilo slišati, da je idejno zelo poenoten, kar je veljalo tudi za prejšnjega. Se vam to ne zdi težava?

V upravnem odboru morajo biti po zakonu enakovredno zastopana vsa področja kulture, prav tako mora biti spolno uravnotežen. Gledali smo na to, da so v njem predstavniki samostojnih ustvarjalcev, pa teoretiki in kritiki, tako zaposleni v javnih zavodih kot delujoči na neodvisni sceni, a tudi zamejci – kajti slovenski kulturni prostor je širši od mej naše države. Osebna politična prepričanja tu niso pomembna, pomembno pa je, da so vsi uveljavljeni strokovnjaki na svojih področjih. Vseh petnajst članov smo izbrali izključno med tistimi, ki so se prijavili na poziv – če me spomin ne vara, je bilo prijav 23. Upravni odbor nagrajence in nagrajenke izbira le med nominiranci, ki mu jih posreduje šest področnih komisij, te pa imenuje upravni odbor sam; ta ustaljeni postopek je bil prekršen samo enkrat, ko so mimo predlogov komisij podelili Prešernovo nagrado patru Ivanu Marku Rupniku. V procesu izbire tako sodeluje kar 57 oseb, gre torej za širok demokratičen postopek.