Strinjam se s Smithom in upam, da bom nekoč lahko napisal komentar o tem, kako velik predsednik je Biden. Za zdaj pa se bom osredotočil na nekoga drugega, ki je star in očitno vse manj pri sebi ter čigar podpredsedniški kandidat bi imel veliko boljše možnosti za učinkovito vodenje ZDA. Pri tem seveda mislim na Donalda Trumpa, ki bi moral slediti Bidnovemu zgledu, se odpovedati nominaciji republikanske stranke in za predsednika podpreti svojega podpredsedniškega kandidata J. D. Vancea.

V tem kontekstu se tudi novinarji in komentatorji soočajo s preizkušnjo. Ali se bodo v tekstih ves čas spraševali, ali je sposoben, kot so se pri Bidnu? Ali pa bodo nadaljevali intervjuje z nerazgledanimi nevedneži in podkupljivimi ljudmi na večerjah, poročali o dvornih intrigah v Mar-a-Lagu in kolikor je le mogoče malo povedali o škodi, ki bi jo Združenim državam in svetu povzročil še en Trupov predsedniški mandat? Bomo videli.

Stranka je postala sekta

Vsekakor Trump nikoli ne bi niti pomislil na to, da bi se odpovedal svoji kandidaturi, saj bi to pomenilo, da mu je vsaj malo mar za politiko, ki naj bi jo zagovarjal, in za stranko, ki naj bi jo predstavljal. Nihče tudi ne verjame ali razmišlja o tem, da bi se vrh republikancev lahko podal v takšno vrsto notranjih razprav, ki jo je vrh demokratov imel pred 21. julijem. Te razprave so bile težke, ker so Bidnovi privrženci imeli deloma prav: če bi mu le uspelo spet doseči izvolitev, bi bil naslednjih nekaj let znova dober predsednik. Ker pa ni mogoče enako reči za Trumpa, bi bila razprava znotraj republikanske stranke veliko lažja.

To pa se ne bo zgodilo, ker je republikanska stranka zdaj postala sekta. Vrh republikancev bi moral zdaj pokazati vsaj nekaj malega tiste vrline, ki jo veliki arabski zgodovinar iz 14. stoletja Ibn Haldun imenuje asabija: pripravljenost, da izpostaviš svoj hrbet, da bi varoval hrbet svojih tovarišev, vedoč, da bodo ti v zameno varovali tvoj hrbet.

Vrh demokratov prakticira asabijo, kot tudi tisti republikanci, ki so jih kot Liz Cheney izgnali iz stranke. Republikanki vrh, ki ostaja, pa so po definiciji prodane duše, ki so tam zaradi svojih interesov. Dovolj je pomisliti na nekdanjo guvernerko Južne Karoline in ameriško veleposlanico pri Združenih narodih Nikki Haley, ki je imela navado govoriti:

»Prva stranka, ki bo umaknila 80-letnega kandidata, bo zmagala na volitvah.«

»Imamo Donalda Trumpa, ki je neuravnovešen, in to bolj neuravnovešen kot kadar koli prej. Zakaj smo se sprijaznili s tem, ko je država v razsulu, svet pa je zajel požar?«

»Vem, da Američani ne bodo volili obsojenega kriminalca.«

»Trump je politiko naredil kaotično. Naredil jo je egocentrično. Povzročil je, da ljudje sovražijo in obsojajo drug drugega. Pri njem ni sledu o tem, da mora biti predsednik moralno čist in vedeti, kaj je prav in kaj narobe, je preprosto toksičen.«

»Ne čutim potrebe, da bi klečeplazila pred njim. Ne bojim se Trumpovega maščevanja. Ničesar ne potrebujem od njega. Moja politična prihodnost me prav nič ne skrbi. Tako slišim, kaj o njem govorijo politiki. Slišim pa tudi ameriško ljudstvo.«

»Govorimo o najzahtevnejši službi v človeški zgodovini. Ne zaupate je nekomu, ki tvega, da bo postal dementen.«

Kritika ni zaželena

Nikoli več ne bo rekla česa takega. In tudi Vance ne bo nikoli več ponovil nobene od prejšnjih svojih izjav o Trumpu:

»Moj bog, kakšen idiot!«

»Nekako omahujem med mislijo, da je Trump ciničen bedak kot Nixon, ki ne bi bil tako slab (in bi se morda lahko izkazal za koristnega), in mislijo, da je ameriški Hitler.«

»Mislim, da je Trumpu malo mar za ljudi. Menim, da je le ugotovil, da je v razpravi nekaj manjkalo, in kar je manjkalo, je bilo to, da se ti ljudje v teh predelih države čutijo prezrte.«

»Trump plaši ljudi, za katere mi je mar. Priseljence, muslimane in tako dalje. Zato je zame obsojanja vreden. Bog hoče kaj boljšega od nas.«

»Kaj koristi moškemu ali ženski, če si pridobi ves svet, dušo pa si pogubi? Še slabše pa je, če si jo pogubiš za Trumpa.«

©Project Syndicate

J. Bradford DeLong, profesor ekonomije na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju, je bil pomočnik finančnega ministra ZDA v času Clintonove administracije.