Prejšnji ponedeljek je tako svetovno javnost, in z njo večino tehnoloških velikanov, naravnost šokirala vest o novem osupljivem tehnološkem preboju kitajskega podjetja DeepSeek. Z njim tudi Kitajska postaja eden od tehnoloških šampionov tega planeta in se pridružuje tej siloviti tekmi iskanja splošne umetne inteligence. Pametnejši in cenejši DeepSeekov model umetne inteligence je vsekakor izjemen znanstveni in tehnološki dosežek, ki bo krojil tako Kitajsko kot našo usodo, in DeepSeek se s tem vzpostavlja kot eden glavnih izzivalcev trenutne popolne tehnološke premoči ZDA. DeepSeek se pri tem, v nasprotju z lastniškimi modeli OpenAI in Googla, opira na odprtokodne modele umetne inteligence, kot je recimo Metina llama. Prav tako se v svojem prizadevanju, da bi dosegel splošno umetno inteligenco, osredotoča le na jezik in ne, kot njegova konkurenca iz ZDA, na multimodalno vključevanje tako jezika kakor tudi videnja, zaznavanja zvoka, gibanja, barv in slik. Po mnenju DeepSeeka bi namreč to, kar ljudje opisujemo kot razmišljanje, v resnici lahko bila dejanska materializacija, jezik miselne aktivnosti naših možganov. To potem lahko tudi nakazuje, da bi človeku podobna splošna umetna inteligenca potencialno lahko najprej nastala iz velikih jezikovnih modelov umetne inteligence. Pri tem je skorajda odveč razpravljati o tem, kakšno popolno tehnološko prevlado, nesluteno rast produktivnosti, inovacij in gospodarstva bi takšen dosežek omogočil tistemu, ki bi mu kot prvemu uspelo doseči ta cilj. Še več, takšen osredotočeni pristop je družbi DeepSeek tudi omogočil razvoj prepričljivega generativnega UI-sistema brez potrebe po izjemni procesni moči in, vsaj kakor lahko sklepamo iz javno dostopnih podatkov, navidezno le za delček stroškov njihovih ameriških konkurentov.

Drsenje v obskurnost