Zgodovina nam razlaga, da so sistem ničel in enic za označevanje števil in preprosto računanje že pred več kot 4000 leti uporabljali na Kitajskem, nekaj podobnega so pri zapisih števil uporabljali tudi v starem Egiptu. Mnogo kasneje, a še vedno daljnega leta 1679, je to prešinilo tudi matematika Gottfrieda Wilhelma Leibniza, ki je v članku Razlaga binarne aritmetike prvič opisal binarni sistem številk. Od takrat se naš svet digitalizira. Najprej sicer še bolj v analogni obliki, na papirju, in ob ugotavljanju praktičnih vrednosti nenavadnega zapisa le dveh številk, ko pa je leta 1956 IBM javnosti predstavil prvi računalnik, se je kolo digitalizacije zavrtelo s takšno silo, da ga ni bilo mogoče več zaustaviti. Prvi javnosti predstavljen računalnik je imel petdeset diskov in skupno zmogljivost pet megabajtov, tehtal je eno tono in ga je bilo mogoče najeti za 3200 dolarjev na mesec.
Silovit razvoj
Med prva podjetja, ki so s pomočjo nove tehnologije digitalizirala svoje poslovne procese, se uvršča letalska družba American Airlines, ki je leta 1960 digitalizirala svoj rezervacijski sistem. Sistem je lahko obdelal 84.000 telefonskih klicev na dan in shranil 807 megabajtov rezervacij, urnikov letov in sedežnih redov. Pet let kasneje je Gordon Moore v reviji Electronics objavil znanstveni prispevek Združevanje več komponent na integrirana vezja, v katerem je opisal model nenehnega podvajanja tranzistorjev, ki jih je mogoče v velikem številu namestiti v integrirano vezje, kar je v nebo pognalo inovacije v proizvodnem procesu računalnikov, ki so znižale ceno in povečale moč elektronskih komponent ter spodbudile nenehno širitev obsega in dometa digitalizacije.
Od takrat ni minilo leto, da se v tehnološkem svetu ne bi pojavljale inovacije in rešitve, ki so dajale pospešek našemu prehodu v digitalni svet. Začeli smo spoznavati prve digitalne ure, pojavili so se prvi bankomati, podjetja so začela digitalizirati poslovne procese, pojavil se je internet, dobili smo prve s pomočjo računalnika ustvarjene filme, analogne fotoaparate so začeli zamenjevati digitalni, digitalni mobilni telefonski signal pa je začel z velikimi komolci izpodrivati analognega. Človeštvo je zakorakalo v osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Življenje okoli nas se je vse bolj spreminjalo. Pionir na področju računalniško podprtega oblikovanja in ustanovitelj slovitega MIT Media lab Nicholas Negroponte je tako leta 1998 v reviji Wired v članku Onkraj digitalnega zapisal: »Da, zdaj smo v digitalni dobi, kolikor nam kultura, infrastruktura in gospodarstvo (v tem vrstnem redu) dopuščajo. Toda resnično presenetljive spremembe bodo drugje, v našem življenjskem slogu in v tem, kako se kolektivno upravljamo na tem planetu. Tako kot zrak in pitna voda bo digitalnost opazna le po njeni odsotnosti, ne pa po prisotnosti.« Njegove besede so se izkazale za preroške.
