Leta 2023, v času prve politične krize Golobove vlade, je bil sprejet zakon, s katerim se je ukinilo DZZ in namesto prostovoljnega uvedlo obvezni prispevek. Ključni argument je bil, da je zavarovanje nepravično, saj zanj plačujemo neodvisno od premoženjskega ali dohodkovnega stanja. Poleg tega naj bi bil znesek premije za marsikoga, ki si ne more privoščiti okoli 35 evrov mesečnega izdatka za premijo DZZ, previsok.

Če se lahko strinjamo, da je bilo 35 evrov za marsikaterega upokojenca visok znesek, pa ta znesek ni nič manjši, če je nenadoma postal obvezen, prav tako tega ne spremeni dejstvo, da se obvezni prispevek zdaj plačuje ZZZS namesto komercialni zavarovalnici. Poleg ukinjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je Vzajemna izvajala še tako imenovana dodatna zdravstvena zavarovanja, vzporedna zdravstvena zavarovanja in nezgodna zavarovanja, pri čemer je DZZ v letu 2022 predstavljal okoli 95 odstotkov celotnega poslovanja Vzajemne. Vsa druga zavarovanja so v finančnem in poslovnem smislu Vzajemne nepomembna. Prav tako gre za ekonomsko večinoma nepotrebne oblike zavarovanja, ki so povrh vsega še visoko tvegana z vidika integritete javnega zdravstvenega sistema. Vsaj nekatera predstavljajo visoko koruptivna tveganja, še posebno tista, katerih osnovni namen je »preskok« čakalne vrste oziroma hitro prestopanje iz »nekoncesioniranega« zasebnega dela v javno zdravstvo.

Pravi problem Vzajemne torej ni bil v ponujanju DZZ in njeni domnevni socialni nepravičnosti, ampak v ponujanju dodatnih (ne dopolnilnih!) in vzporednih zavarovanj, s čimer se je in se še razjeda javno zdravstvo.