Na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU so to dejstvo v zadnjem obdobju popravili s številnimi raziskavami in (vsaj) dvema znanstvenima monografijama – Doba velikih migracij na Slovenskem (2020) in Slovenske selitve v socializmu (2024). Ovrednotili so selitve, značilne za ta prostor, in jih pokazali v novem kontekstu skupaj z dejstvom, da osnovne determinante migracijske dinamike segajo že daleč v zgodovino.
Zdaj lahko bolje razumemo, za kakšne vrste selitev vse je šlo na prostoru današnje Slovenije, katere so najznačilnejše faze pred obema svetovnima vojnama, med njima in po njima, kako je tudi naftna kriza v sedemdesetih letih 20. stoletja vplivala na migracijske tokove v mednarodnem in našem prostoru. Na njih so vplivali tudi blokovska delitev sveta, hladna vojna in gibanje neuvrščenih, katerega del je bila nekdanja Jugoslavija. Danes vemo več tudi o selitvah med republikami nekdanje skupne države, bolje se da razložiti pojav bega možganov, vpetega v delovne migracije.
Ko se je od osemdesetih let 20. stoletja naprej Evropa izrazito humanitarno naravnala okrog vprašanja migracij, se je hkrati aktualizirala paradigma človekovih pravic: begunci so zaprošali za azil, delovne migracije so postale selektivne. Dobrodošlo je bilo zgolj izseljenstvo ali pa priseljenstvo, ki je bilo v poklicnem smislu v neki državi deficitarno, kar pa je bilo hkrati regulirano prek številnih meddržavnih političnih in ekonomskih dogovorov.
Selitve v globalnem kontekstu
Obdobje od 2. svetovne vojne do slovenske osamosvojitve, ki ga obravnava omenjena monografija Slovenske selitve v socializmu, je treba opazovati skozi globalni kontekst in spremembe, ki so se dogajale. Prof. dr. Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in urednica monografije, pravi, da ne prva ne druga svetovna vojna nista razrešili vzrokov, zaradi katerih je do vojne sploh prišlo – vojna je povzročila zgolj nove revanšizme, ki so v globalnem in evropskem prostoru med državami povzročile napetosti. Nastala sta dva politična bloka, kar pa zadeva Jugoslavijo, je tu pomembna tudi zgodba globalne organizacije Kominform, pri nas znane kot Informbiro, ki je Jugoslavijo pripeljala v gibanje neuvrščenih.
