To so besede, ki jih je takrat 26-letni Jože Šlibar iz Kovorja pri Tržiču 24. februarja 1961 moral večkrat ponoviti reporterjem različnih evropskih in svetovnih medijev. Tega dne je namreč s 141 preskočenimi metri dosegel nov svetovni rekord v smučarskih poletih in tako po dolgih desetih letih izboljšal prejšnjo 139-metrsko znamko Finca Tauna Luira. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da je Šlibar na tistih dnevih smučarskih poletov v Oberstdorfu na isti mah postal prvi Slovenec z veljavnim skokom preko 120, 130 in 140 metrov. Prvoomenjeno znamko 120 metrov je sicer pred njim leta 1948 v Planici preskočil legendarni Janez Polda, vendar ni obstal. Na uradno izmero rekordne daljave, pri merjenju katere je sodeloval tudi sam konstruktor letalnice Heini Klopfer, so Šlibar in številni gledalci (po zapisih v različnih medijih naj bi jih bilo med 15.000 in 20.000) čakali skoraj pol ure. Ko je bila izmera novega svetovnega rekorda potrjena, jo je uradni napovedovalec na prireditvi Bruno Moravetz na presenečenje vseh najprej objavil v – slovenščini. Medtem ko je Klopfer ob Šlibarjevem dosežku ocenjeval, da gre pri tem skoraj za maksimum možnega, je naš Stanko Bloudek malo pred svojo smrtjo leta 1959 že izrisal 160-metrsko skakalnico, ki naj bi jo zgradili v Planici. Za novo letalnico podobnih in še večjih izmer sta v dolini pod Poncami poskrbela brata Gorišek in tam je leta 1969 človek prvič poletel preko 160 metrov ter uresničil Bloudkove sanje, leta 1994 pa še prvič preko 200 metrov. Šlibarjev dosežek so spremljali tudi slovenski zamejski in izseljenski mediji, v katerih so bili zelo kritični do pisanja časopisja v matični domovini, ker to ni navedlo podatka, da je Šlibar Slovenec.
Jugoslovan Jože Šlibar postavil s 141 m nov neuradni svetovni rekord
OBERSTDORF, 24. – Mladi jugoslovanski univerzitetni študent Jože Šlibar je danes postavil neuradni svetovni rekord v smuških poletih. Na največji skakalnici sveta, kjer bo v soboto in v nedeljo tekmovanje v smuških poletih, je Šlibar skočil 141 m daleč in s tem izboljšal rekord. (…)
Šlibar je pri prvem skoku pristal pri 122 m, pri drugem pa se je močno pognal preko mostička in presenetljivo dosegel nov neuradni svetovni rekord. Predvidevajo, da je Šlibar pri izteku vozil s hitrostjo 105 km na uro. (…)
Primorski dnevnik, 25. februarja 1961
Kakor iz vedrega …
Bonn, 25. febr. Uspeh jugoslovanskega smučarja Jožeta Šlibarja, ki je včeraj na uradnem treningu v Oberstdorfu s skokom na 141 m dosegel nov svetovni rekord, so zahodnonemški listi zabeležili na prvih straneh kot zelo redko športno senzacijo.
Graditelj mamutske skakalnice v Oberstdorfu sam, ing. Heini Klopfer, je izjavil, da ni pričakoval takih presenetljivih rezultatov, in dodal, da je bila verjetno s to znamko dosežena skrajna dosegljiva meja v smučarskih poletih. Po njegovem bi se dala sicer daljina poletov s spremembo profila še povečati, toda v najboljšem primeru največ še za dva metra. (…)
»Neue Rhein-Zeitung« priobčuje prav tako na prvi strani sliko in članek z naslovom »Sijajen uspeh Jugoslovana«. (…)
Uspeh jugoslovanskega smučarja v Oberstdorfu beležijo tudi »Algemeine Frankfurter Zeitung«, »Frankfurter Rundschau« in drugi dnevniki v Zahodni Nemčiji.
Delo, 26. februarja 1961
Uresničimo Bloudkovo idejo
Veliko senzacijo, ki jo je pripravil v Oberstdorfu naš Šlibar Jože z novim svetovnim rekordom 141 m, smo tudi v domovini sprejeli z največjim navdušenjem. Ob tej priložnosti smo se spomnili našega konstruktorja, pokojnega ing. Bloudka, ki je že pred svojo smrtjo pripravil načrte za gradnjo velike 160 m skakalnice. Danes ni več tako kot pred 25 leti, ko smo se morali boriti za priznanje Bloudkove mojstrovine. Prav naš Šlibar je dokazal, da so smučarski poleti strokovno dognana športna disciplina, ki ima že svojo tradicijo in trdne temelje. Prvi poleti so bili v Planici in danes bi bilo prav, da to tradicijo nadaljujemo pri nas in da začnemo misliti na uresničenje velike zamisli ing. Bloudka, ki je trdil, da bi lahko v isti dolini zgradili 160 m skakalnico brez posebnih umetnih gradenj, torej kar z naravnim zaletom. V ta namen bosta Smučarska zveza Slovenije in Športna zveza Slovenije začeli z zbiranjem prispevkov za gradnjo novega objekta v Planiški dolini, obenem pa tudi odprli tekoči račun pri Narodni banki. Vsa naša javnost, ki se danes navdušuje nad izvrstnim svetovnim rekordom Jožeta Šlibarja, bo prav gotovo z razumevanjem podprla misel ing. Bloudka in pobudo naših športnih forumov.
Polet, 26. januarja 1961
Sram jih je slovenskega imena
Goriški »Katoliški glas« je v svoji številki od 16. marca objavil članek, v katerem piše pod gornjim naslovom o slovenskem smuškem skakalcu, ki je 24. februarja letos postavil nov svetovni rekord v bavarskem Obersdorfu. O fantastičnem Šlibarjevem skoku so pisali vsi svetovni listi in mnogi, zlasti v Nemčiji in drugih deželah, kjer so zimski športi posebno priljubljeni, so posvečali dogodku veliko pozornost ter prinašali o njem dolga poročila. Ing. Klopfer, ki je zgradil skakalnico, je dejal o Šlibarju, da je pokazal nov slog smučarskih poletov, slog, ki bo edini pripeljal do novih uspehov. To je skok v »valovni črti«, kar pomeni, da je že blizu pravemu jadranju po zraku.
Zabolelo nas je, pravi Katoliški glas, da noben list v tujini pri tem ni zapisal, da je Jože Šlibar Slovenec. Nekateri listi, kot veliki dnevnik, ki izhaja v Frankfurtu, je celo zapisal, da je Šlibar doma blizu – Zagreba ... Mladi skakalec sam gotovo pri tem ni tajil slovenske narodnosti. (…) Jugoslovanske uradne vesti se vedno izognejo temu, da bi ob takih priložnostih omenile slovensko narodnost oseb. (…)
Katoliški glas pravi, da to ni goli slučaj, ampak mora biti v tem sistem. Pred svetom je treba predstaviti Jugoslavijo kot monolitno nacionalno državo, da ne bi svet postal pozoren na njene notranje narodnostne probleme in da bi doma čimbolj zabrisali narodno zavest ... Kajti samo nad ljudmi, ki so narodno, politično in versko nezavedni, bo lahko totalitarni komunistični sistem obdržal svojo oblast.
Ameriška domovina, 4. aprila 1961
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
