Barbara Laa, ki že od svojega rojstva leta 1991 živi na Dunaju in pozna mesto do njegove potankosti, je prepričana, da je načrtovanje prometa v mestu tesno povezano z urbanističnim načrtovanjem naselij. Raziskovalka in asistentka na Tehniški univerzi na Dunaju, kjer je diplomirala iz gradbeništva in upravljanja infrastrukture, namreč meni, da je mogoče podnebno pravičnejšo in prometno bolj varno prestolnico doseči le z urbanim načrtovanjem, ki si bo prizadevalo omogočiti preoblikovanje mesta v prid kratkih poti in v prid trajnostnim oblikam prometa, s ciljem, da bodo v prihodnosti veliki deli mesta brez avtomobilskega prometa.

Barbara Laa je že kot študentka sodelovala pri projektu Hypotopia, svojevrstnem protestu študentk in študentov tehnične univerze, ki so izračunali, da bi z denarjem (19 milijard evrov), ki ga je tedaj država vložila v propadlo Alpe Adria Hypo banko, lahko zgradili mesto za več kot 100.000 prebivalcev z vso pripadajočo energetsko, socialno in prometno strukturo, ter pred Karlovo cerkev postavili maketo tega fiktivnega mesta.

Sedaj pa je Laajeva ena gonilnih sil civilne pobude »Prostor za Dunaj«, ki zahteva naložbe, s katerimi bi ulice naredili bolj privlačne za hojo in zadrževanje, za nepretrgano in varno kolesarsko strukturo ter varno mobilnost za otroke. Peticijo je doslej podpisalo približno 57.000 prebivalcev mesta, ki se strinjajo s pobudniki, da je za dosego podnebnih ciljev v mestu treba sprejeti tudi odločnejše in bolj drzne ukrepe v prometu, ki bodo na koncu izboljšali kakovost okolja in kakovost življenja v mestu.