Znanstveniki ugotavljajo, da ogrožajo preživetje človeštva in življenje na Zemlji. Ker politiki in voditelji ne zmorejo, moramo ukrepati sami. Delujmo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Prisilimo odločevalce k ukrepanju. Vsak lahko zmanjša količino svojih odpadkov in jih dosledno ločuje, pešači ali kolesari v službo ali šolo ter uporablja javni promet, sam prideluje nekaj hrane in jo nabavlja lokalno, kot potrošnik kupuje manj, energetsko racionalneje organizira svoje osebno in družinsko življenje ter zmanjša porabo energentov. Zahtevajmo vzdržne in trajnostne strategije kriznega upravljanja in razvoja, ki zavračajo dogmo neomejene rasti, so okolju, človeku in družbi prijazne, spodbujajo družbeno kohezijo, enakopravnost in solidarnost, kar zagotavlja njihovo legitimnost.
Razmere v Sloveniji terjajo dogovor o več izhodiščih: o razglasitvi klimatske in okoljske krize, trajnostnem razvoju, energetski preobrazbi in preprečevanju energetske revščine. Potreben je dogovor o prehranski varnosti, zdravju in dolgotrajni oskrbi, solidarnosti, človekovi varnosti, kakovosti življenja in razvoju potencialov. Ter nenazadnje: nujen je dogovor o pravni državi in politični kulturi, krepitvi participacije in demokracije, ustavni reformi in racionalizaciji sistema.
Kljub vse pogostejšim vremenskim ekstremom v Sloveniji državni zbor ni razglasil podnebne in okoljske krize. Zato nimamo pravnega, političnega, ekonomskega in finančnega okvira za dolgoročni uravnotežen, vzdržen, trajnostni in zeleni razvoj kot podlage za pripravo usklajenih strategij, programov in (družbenih, ekonomskih ter političnih) reform, ki bi vključevale akcijske programe digitalizacije, krepitve javnih sistemov in služb, gospodarskega in energetskega prestrukturiranja ter zmanjšanja ogljikovih in drugih toplogrednih izpustov. Od strank zato terjajmo zavezo, da bo na prvi povolilni seji državni zbor razglasil podnebno in okoljsko krizo v Sloveniji, ter zavezo o uresničitvi podnebnih ciljev EU do leta 2040. Stranke naj pojasnijo, kako bodo do takrat prispevale k vzdržnemu, trajnostnemu in zelenemu razvoju, prijaznemu do okolja, narave, človeka in družbe.
Za uresničitev teh ciljev mora Slovenija do leta 2024 uvesti: integrirane subvencionirane vozovnice za javni prevoz; kavcijski sistem (recikliranja) za stekleno, plastično in kovinsko embalažo pijač in (v okviru možnosti) drugih izdelkov; davčne olajšave za spodbujanje uporabe embalaže, ki jo je mogoče ponovno uporabiti; davek, ki ga za vsak proizveden in prodan izdelek proizvajalci in trgovci plačajo za stroške ravnanja s povezanimi odpadki in ki se lahko zmanjša, če zagotovijo okoljsko prijazno recikliranje izdelka in embalaže; spodbujanje ustvarjanja zelenih površin, zidov, vrtov in parkov ter strešnih vrtov v mestih za izboljšanje bivanjskega okolja in nižanje temperature okolja…
Hitro večanje cen energentov povečuje energetsko revščino. Ljudje ne vedo, ali si bodo lahko privoščili ogrevanje. Zato mora vlada takoj ukrepati, regulirati in omejiti cene za posamezne energente, pomagati z energetskimi vavčerji tistim, ki jih energetska revščina ogroža, ter zaustaviti deložacije pozimi.
Energetska strategija Slovenije mora kot del trajnostne strategije razvoja temeljiti na varčevanju z energijo, zmanjšanju podnebnih in okoljskih odtisov proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter njene porabe. Strategije, programi in ukrepi za varčevanje z energijo in njeno manjšo porabo na vseh področjih, kot so energetska sanacija zgradb in objektov, infrastrukture in infrastrukturnih sistemov, razvoj in spodbujanje javnega transporta in racionalnejše rabe energije, so priložnost za nov razvojni zagon, ki hkrati zmanjšuje energetsko revščino.
Zahtevajmo, da državni zbor leta 2022 sprejme zakonodajo o energetski sanaciji državnih in javnih zgradb in objektov, stanovanjskega fonda in infrastrukture do leta 2030 ter stimulativne ukrepe (kot so davčne olajšave, programi subvencij, ugodnih kreditov in pomoči, spodbujanje raziskovanja in inovacij, usmerjenih v trajnostni razvoj in varčevanje z energijo, katerih javno dostopni rezultati se redno predstavljajo širši javnosti, dostopno strokovno svetovanje itd.), ki bodo pospešili energetsko sanacijo zasebnih in zadružnih stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov. Spremenjena gradbena zakonodaja naj določi, da se od leta 2022 gradbena in uporabna dovoljenja izdajajo le za trajnostne, energetsko varčne in, kadar je le mogoče, energetsko aktivne objekte, ki presežke energije oddajajo v sistem. Večji objekti, vključno s parkirišči in gospodarskimi objekti, se lahko gradijo le, če bodo na strehah in površinah projektirane solarne elektrarne in/ali zelene površine. Standardi presoje ogljičnega, toplogrednega in okoljskega odtisa objektov morajo spodbujati gradnjo z lokalnimi naravnimi materiali z najmanjšim ogljičnim in okoljskim odtisom ter čim krajše transportne poti. Stanovanjska politika naj zagotovi gradnjo vsaj 30.000 najemnih stanovanj do leta 2030, ki bodo izboljšala standard bivanja in bodo dostopna vsem (na primer prek shem subvencioniranja).
Strategija in programi energetskega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva in kmetijstva, davčne olajšave, krediti in (dovoljene) subvencije morajo spodbujati preobrazbo in investicije, ki zmanjšujejo porabo energije, ogljični in okoljski odtis vseh dejavnosti ter omogočajo trajnostni in vzdržen razvoj.
Energetska preobrazba Slovenije terja proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, brez toplogrednega odtisa in s čim manjšim okoljskim odtisom. Energetska strategija, ki temelji na varčevanju in obnovljivih virih (kot so solarna, vetrna, vodna in geotermalna energija, vodik, biomasa itd.), naj si prizadeva za optimalno in okolju najbolj prijazno kombinacijo vseh obstoječih možnosti ter gradi na najnovejših spoznanjih znanosti in stroke. Pomemben segment preobrazbe je integriran sistem shranjevanja energije, ko so v sistemih presežki, vključno s proizvodnjo vodika. Takšne rešitve lahko nadomestijo tudi okoljsko in družbeno sporno jedrsko energijo.
Proizvodnja hrane zadošča za svetovno prebivalstvo, a zaradi izgub, njene neracionalne porabe, neenakosti in neustrezne porazdelitve vse več ljudi trpi lakoto. Pridelovanje, predelava in distribucija hrane ter njihove negativne klimatske in okoljske posledice, kot so onesnaževanje in zmanjševanje biotske raznolikosti, prispevajo h klimatski in okoljski krizi, uničujejo tradicionalne trajnostne načine kmetovanja in so etično sporni. Zaradi lakote, klimatske in okoljske krize lahko v naslednjih desetletjih pričakujemo desetine milijonov beguncev. Kljub »pandemiji debelosti«, ki je zdravstveni in družbeni problem, je v razvitem svetu vse več najrevnejših lačnih.
Za Slovenijo sta ključna samooskrba in prilagajanje že spremenjenim vremenskim in klimatskim okoliščinam ter ekstremom. V izrednih razmerah, ko so prekinjeni utečeni transportni tokovi, prehranska varnost terja, da v krogu 150 kilometrov od bivališča zagotovimo vsaj 75 odstotkov ključnih živil. Preobrazba kmetijstva, pridelave, predelave in transporta hrane mora zmanjšati negativne okoljske in klimatske vplive in odtise, zlasti porabo fosilnih goriv, emisije kemijskih in drugih polutantov ter negativne vplive teh dejavnosti na biotsko raznolikost. Sonaravno pridelovanje hrane, bio(loško) in eko(loško) kmetovanje, sposobnost zadovoljevanja nišnih prehranskih potreb, informiranje in izobraževanje o zdravi prehrani in načinu življenja predstavljajo priložnosti, ki jih strategija in politike morajo podpirati (na primer z davčnimi olajšavami, posebnimi razvojnimi programi in stimulacijami). Sinergije s kakovostno kulinariko in ekološkim turizmom lahko prispevajo k boljši prehrani in kakovosti življenja.
V starajoči se družbi sta za kakovost življenja ključna zdravje in dolgotrajna oskrba. Pandemija bolezni covida-19 je poudarila probleme in slabosti sedanjega sistema. Po relativno uspešnem obvladanju prvega vala pandemije je bila Slovenija v naslednjih valovih manj uspešna. V četrtem je med najslabšimi v Evropi. Majhna precepljenost in neupoštevanje preventivnih ukrepov sta posledica nezaupanja v oblast, nekonsistentnosti, netransparentnosti in represivnosti ukrepov, izključujočega komuniciranja, neupoštevanja stroke in znanosti, napadov na medije ter izključevanja ljudi in demokratičnih institucij iz procesa kriznega upravljanja. Vključevanje ljudi, demokratičnih institucij, strok, znanosti, medijev in izobraževanja v oblikovanje in sprejemanje ukrepov ter vključujoče, spoštljivo in interaktivno komuniciranje, ki promovira zdravje, zdrav način življenja in cepljenje kot najučinkovitejše sredstvo boja proti pandemiji ter javnost celovito in strokovno seznanja s prednostmi, slabostmi in potencialnimi nevarnostmi vseh ukrepov, bi izboljšali transparentnost, učinkovitost in legitimnost kriznega upravljanja.
Ugotavljamo, da se države z močnim, ustrezno financiranim javnim zdravstvom uspešneje soočajo s pandemijo. Privat(izira)no zdravstvo in javno-zasebno partnerstvo ter farmacevtska industrija, ki jih zanimajo le profiti, ne morejo nadomestiti javnega zdravstva. S svojo močjo, denarjem (pod krinko javno-zasebnega partnerstva) in vplivom želijo usmerjati tudi javna sredstva za raziskovanje in razvoj, si prisvojiti rezultate in patente, ustvarjene z javnimi sredstvi, ter ovirati raziskave, razvoj in preventivo, ki bi zmanjšali njihove profite in prodajo.
Zahtevamo, da državni zbor zagotovi stabilno in zadostno financiranje javnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe, nabave in razvoja opreme, infrastrukture, organizacije in pogojev dela ter vseh potrebnih kadrovskih potencialov. Zdravniki in zdravstveno, strokovno ter vse podporno osebje se morajo stalno izobraževati in usposabljati ter morajo biti ustrezno plačani. Anomalije v plačnem sistemu (na primer različne dodatke za enako tveganje, nesorazmeren zaslužek, dodatne pogodbe v zasebni sferi…) je treba odpraviti. Skupen sistem javne nabave opreme in zdravil v javnem zdravstvu ter dolgotrajni oskrbi v Sloveniji in, če je mogoče, na ravni EU bi (izhajajoč iz najnižjih cen v EU) okrepil položaj javnega sektorja in držav v pogajanjih s ponudniki ter znižal stroške. Sredstva za javno zdravstvo morata na podlagi načel solidarnosti in sorazmernosti zagotoviti obvezno zdravstveno zavarovanje in proračun, skladno s sprejetimi razvojnimi strategijami. V promocijo učinkovite preventive in zdravega aktivnega življenjskega sloga, ki sta ključna za boljše zdravje in lepšo starost, je treba ob sodelovanju javnega zdravstva, medijev in izobraževanja vključiti kar največ akterjev in posameznikov.
Ob upoštevanju specifičnih potreb in interesov mora javna dolgotrajna oskrba na podlagi načela solidarnosti omogočati boljše življenjske pogoje, polno in aktivno življenje vseh, ki rabijo oskrbo. Financiranje storitev, ki vključujejo vse oblike dolgotrajne oskrbe (pomoč in oskrba doma, oskrbovana stanovanja, dnevni centri, institucionalno varstvo itd.), morajo zagotoviti prispevki in zavarovanje za dolgotrajno oskrbo – pri čemer naj solidarnostno več prispevajo tisti, ki imajo več premoženja in dohodkov – ter (skladno s strategijo) proračun. Vse dejavnosti javnega sistema dolgotrajne oskrbe, tudi zasebna iniciativa in javno-zasebno partnerstvo v obliki socialnega podjetništva, morajo biti neprofitne.
Vključenost, solidarnost in razvoj človeških potencialov, ki krepijo človekovo varnost, so najboljše investicije za prihodnost, boljšo kakovost življenja in trajnostni razvoj. Razvoj potencialov vseh posameznikov, skupnosti in oblik organiziranja, prilagajanje spremenjenim okoliščinam, uspešno vključevanje v družbo na vseh področjih, sodelovanje v procesih odločanja in krepitev aktivnega demokratičnega državljanstva terjajo vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje, v katerem sodelujejo javno šolstvo, znanost in raziskovanje. Za obstoj in razvoj demokracije, vključevanja in aktivnega demokratičnega državljanstva je nujno kakovostno in objektivno informiranje, ki temelji na najvišjih novinarskih poklicnih standardih in neodvisnih javnih medijih. To ni mogoče brez nacionalne tiskovne agencije, katere neodvisnost (zlasti od vladajoče politike) pri opravljanju javne službe zagotavlja zakonodaja. Za enakopravno vključevanje in uresničevanje potencialov revnejših ter marginaliziranih posameznikov je nujna solidarnost, ki jo moramo promovirati kot osrednjo vrednoto in temelj vzdržnega trajnostnega razvoja. Zato mora državni zbor leta 2022 sprejeti zakonodajo, ki bo zagotavljala zadostno proračunsko financiranje, neodvisnost, stabilnost, strokovnost in razvoj:
javnega šolstva, vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja;
znanosti in raziskovalnega dela, za kar naj proračun nameni najmanj dva odstotka BDP;
neodvisnih javnih medijev, ki se kot javni servis financirajo z redno naročnino oziroma prispevkom gospodinjstev v znesku, ki ga določi parlament;
javne službe, ki jo opravlja Slovenska tiskovna agencija.
Med razloge za slabo stanje politične kulture in pravne države v Sloveniji štejemo ideološke in politične delitve, medsebojno nezaupanje in sovraštvo, nepripravljenost za sodelovanje in preseganje razlik, sovražni hujskaški govor, netenje sovraštva in nizko raven javnega diskurza, nespoštovanje prava in rušenje pravne države… Drug drugega obtožujemo krivde in se sklicujemo na Evropsko unijo, njeno pravo, temeljna načela in vrednote, kot so vladavina prava in pravna država, delitev oblasti, demokracija, strpna demokratična politična kultura, vključevanje, integracija in demokratična participacija. Pozabljamo, da smo obsojeni na skupno življenje. Volilci od strank zato zahtevajmo, da državni zbor najkasneje tri mesece po konstituiranju kot temelje za sožitje in sodelovanje sprejme:
zakonodajo in sklepe, ki bodo uresničili odločitve in sodbe ustavnega sodišča ter drugih sodišč, ki še niso uresničene;
etični kodeks, zavezujoč za poslance in vse nosilce javnih funkcij, ki naj za hujše kršitve (na primer obtožba za kazniva dejanja, kršitev prisege, sovražni govor, nespoštovanje zakonodaje, pravnomočnih sodb in odločitev sodišč ipd.) kot sankcijo predvidi prenehanje funkcije;
zakon o (strokovnem) preverjanju postopkov volitev in imenovanj vseh voljenih in imenovanih funkcionarjev, predstojnikov in vodstvenih delavcev, članov upravnih in nadzornih organov ter strokovnih komisij na vladi in ministrstvih, v državni upravi in institucijah, v javnih zavodih in podjetjih, v katerih ima država večinski ali kontrolni delež, ki so bili na svoje funkcije ali delovna mesta imenovani ali izvoljeni po 1. januarju 2020, ter vseh, ki so bili po tem datumu zaposleni v državni upravi in javnih zavodih. Če se v postopku, pri preverjanju strokovnosti in integritete (v primerjavi z neizbranimi kandidati) ugotovijo nepravilnosti ali politični pritiski, izvoljenim in imenovanim na podlagi zakona mandat preneha, brez pravice do odpravnin, ob hkratnem uveljavljanju odškodnin za morebiti povzročeno škodo, zaposlenim v državni upravi in javnih zavodih pa delovno razmerje. Zakon naj zagotovi strokovnost in neodvisnost (od politike) postopkov volitev, imenovanja in zaposlovanja v državni upravi in javnih zavodih ter preverjanja strokovnosti in integritete kandidatov.
Ob konstituiranju naj državni zbor odloči o začetku javne razprave o institucionalnih reformah, potrebnih za krepitev odgovornosti, vključenosti in kohezivnosti sistema ter njegovo racionalizacijo, ki bo podlaga za ustavne spremembe. Upoštevaje dosedanje izkušnje predlagam naslednje spremembe:
vse stranke, ki na volitvah presežejo 5-odstotni prag, morajo (po švicarskem zgledu) sodelovati v vladi;
petletni poslanski mandat, ob hkratni možnosti odpoklica poslancev in javne pobude za predčasne volitve;
racionalizacija sistema z ukinitvijo državnega sveta in funkcije predsednika republike ter zmanjšanjem in reformo ustavnega sodišča.
Prof. dr. Mitja Žagar je znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja in redni profesor na univerzah v Ljubljani in na Primorskem ter na Novi univerzi.
