Kako glasba vpliva na naše razpoloženje, se najbolje vidi, predvsem pa sliši zadnji mesec v letu. Brez glasbe si božičnih praznikov danes ne znamo več predstavljati. Tako kot si nekdaj najbrž niso predstavljali, da bo tradicionalni družinski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, v novodobnem svetu prinesel nakupovalno mrzlico, v slogu zabaviščnih parkov osvetljena mestna središča, stojnice z darili, spominki, hrano in pijačo, predvsem pa nepregledno množico ljudi, ki se v tem času drenja v nakupovalnih in mestnih središčih. Zasluge za to ima predvsem glasba.
Začelo se je z glasbo
V času množičnega preseljevanja iz Evrope v Ameriko je z ljudmi onkraj luže potovala tudi nesnovna prtljaga njihovih navad in običajev. V novi domovini se je ta prtljaga premešala, nastajali so novi obredi in prazniki. Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža, temu praznovanju pa so se priključila še nekatera druga izročila, zlasti iz Skandinavije. Tudi ime Santa Claus izvira iz nizozemščine in pomeni svetega Nikolaja (Miklavža). Nizozemski Sant Niklas je postal SanterKlas, iz katerega je kasneje nastala angleško-nizozemska jezikovna skovanka Santa Claus. Nastal je Božiček, novodobna mitološka osebnost, ki obdaruje pridne otroke na sveti večer, 24. decembra, ali na božično jutro, 25. decembra.
Ljudje so že od nastanka prvih civilizacij vedeli, da se neko sporočilo, izročilo ali običaj učinkovito ohranja in prenaša s pesmijo. Tako je Božiček svojo današnjo podobo začel dobivati s pesmijo. Leta 1823 je bila prvič objavljena pesem neznanega avtorja z naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V njej so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je prvič pojavil šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano skladbo Johnnyja Marksa Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).
Še pred tem je na tej strani Atlantskega ocena nastala ena najpopularnejših in največkrat interpretiranih božičnih pesmi – 24. decembra leta 1818 je v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu prvič zazvenela skladba Sveta noč, blažena noč. Njena avtorja Joseph Mohr, pisec besedila, in Franz Xaver Gruber, avtor melodije, sta jo prvič izvedla po polnočnem bogoslužju. Legenda pravi, da so bile orgle v cerkvi zaradi starosti in vlage že pošteno opešane, na dan izvedbe pa so dokončno spustile dušo. Izvajalca sta zato izbrala kitaro. Obiskovalci so bili sprva začudeni, kaj počne kitara v cerkvi, a so ju na koncu nagradili z gromkim aplavzom. Ker se je vse skupaj začelo s kitaro, je pesem kmalu zapustila posvečene prostore in je do danes postala največkrat interpretirana ter zapeta božična pesem, katere izvedbe so se lotevale tudi največje glasbene in operne zvezde.
Za današnjo podobo veselega decembra je usodna še ena pesem. Cin, cin, cin, zvončki pojejo oziroma Jingle Bells je prav tako ena najpogosteje predvajanih in na različne načine interpretiranih božičnih pesmi na svetu. Leta 1850 jo je v taverni v mestu Medford v ameriški zvezni državi Massachusetts napisal James Lord Pierpont. Čeprav nima nobene prvotne povezave z božičem, saj naj bi bila napisana za petje nedeljskega šolskega zbora na zahvalni dan oziroma kot popevka, se je v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja povezala z zimsko in božično glasbo in tako postala nepogrešljiv del zimske praznične kulise.
Manjkal je samo še Božiček
Mitološko bitje s severa, ki se po svetu prevaža s sanmi, ki jih vlečejo severni jeleni, je najprej živelo samo v skladbah. Leta 1931 pa je ilustrator Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička in velika neplačana reklama za Coca-Colo. Mit o Božičku se je iz Amerike razširil tudi v druge dežele sveta, zlasti s pomočjo ameriških filmov in glasbe ter trgovin. Tako je bil izpolnjen še zadnji pogoj za razvoj nakupovalne in veseljaške mrzlice, ki jo danes poznamo pod imenom veseli december. Božič je postal posel, tako kot je posel tudi glasba sama.
Danes si decembra ne znamo več predstavljati brez božične glasbe in brez v rdeče barve odetega bradatega moža, pa čeprav tistega iz reklame za najbolj priljubljeno gazirano pijačo na svetu. Nesporna kraljica na glasbenem področju je že nekaj let Mariah Carey s pesmijo All I Want for Christmas Is You. Pesem, ki je izšla pred 30 leti na albumu Merry Christmas, sprva ni vzbudila pozornosti. Z leti pa se je, tudi po zaslugi pevkinih marketinških prijemov, prebila na vrh najbolj poslušanih skladb v božičnem času, kjer se je v zadnjih letih za prvo mesto borila s skladbami Last Christmas dua Wham!, Rockin' Around The Christmas Tree Brende Lee, White Christmas Binga Crosbyja in številnim mnoštvom uspešnic, ki jih vsako leto izdajo številni glasbeni ustvarjalci. V svoji marketinški vnemi je Careyjeva pred leti želela zaščititi tudi naziv »kraljica božiča«. Sicer ji ni uspelo, je pa bila zato lani na Billboardovi lestvici 100 najboljših prazničnih pesmi okronana za nesporno zmagovalko.
Pot do uspešnice
»Kaj skladbo naredi uspešnico, je precej povezano z marketinškimi vzvodi, in ne toliko s skladbo samo. Na podlagi tega, da je skladba najbolj predvajana, še ne moremo sklepati, da si božiča ne znamo predstavljati brez nje, temveč da je enostavno bila najbolj spromovirana. Če vprašate mene, mi je precej drugih skladb bolj všeč kot ta,« razloge za uspeh skladbe All I Want for Christmas Is You pojasnjuje Katarina Habe, psihologinja, pevka in izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ki se pri svojem delu posveča tudi raziskovanju vpliva glasbe na kognitivno funkcioniranje.
»Če izvzamem marketinški moment, ki deluje predvsem na tej ravni, da je celostna promocija tista, ki vodi do uspeha, še posebej pa uporaba določene skladbe v božičnih reklamah, je nekaj ključnih značilnosti naslednjih: pozitivno in čustveno nabito sporočilo skladbe, prepoznavna in enostavna melodija, sporočilnost skladbe, s katero se lahko določena populacija močno identificira, odličen karizmatičen izvajalec in 'ščepec čarovnije', da se vse sestavi v najboljšo celoto,« našteje še vse, kar je po njenem mnenju potrebno, da neka skladba postane uspešnica.
Prazniki so specifičen čas, še posebej božični. Kot pravi Katarina Habe, je zato tudi recept za izdelavo božične uspešnice nekoliko specifičen: »Ravno tako, kot so najboljši božični piškoti medenjaki ali piškoti s cimetom, ima tudi božična glasba posebne začimbe. Božične skladbe, ki postanejo uspešnice, pogosto vključujejo nekaj ključnih značilnosti, ki jih ločijo od drugih pesmi. Te lastnosti so lahko glasbene, besedilne, čustvene ali kulturne narave. Gledano s psihološkega vidika je treba uporabiti predvsem vzvode klasičnega pogojevanja. Pomembno je, da v skladbo vključimo prijetne dražljaje, ki nas spominjajo na praznike, in tako spodbudimo asociativni spomin. To naredimo s prazničnim besedilom, glasbenim aranžmajem, ki vključuje na primer kraguljčke, dodatnimi zvoki, ki nas spominjajo na praznike, durovsko melodijo in hitrejšim tempom.«
Vpliv glasbe na ljudi
»Glasba je moralni zakon. Glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji in šarm ter veselje do življenja,« je zapisal že Platon. Fiziološki učinki glasbe se kažejo v srčno-žilnih spremembah, spremembi dihanja, izločanju hormonov, imunskem sistemu in mišični napetosti. Psihološki učinki glasbe so vidni na področju psihomotoričnega, čustvenega, miselnega in socialnega delovanja posameznika.
»Glasba vpliva na razpoloženje, predvsem v smislu telesnega odziva, že s svojimi glasbenimi značilnostmi: tempo, ritem, melodija, harmonija, inštrumentacija. Na primer hitrejši tempo v razgibanem ritmu z durovsko melodijo spodbudi veselje, počasnejši tempo v bolj enakomernem ritmu z molovsko melodijo spodbudi žalost. Naš odziv je odvisen tudi od asociativnega spomina, če smo ob določeni skladbi doživeli določen čustveno obarvan dogodek. Potem je tu še naša osebnost, ki narekuje, kaj nam je v glasbi všeč in kaj ne. Tudi glasbena izobrazba vpliva na to, kakšen bo naš čustveni odziv. In ne smemo pozabiti na okoliščine, v katerih poslušamo neko glasbo,« vpliv glasbe na ljudi pojasnjuje Katarina Habe.
Ena najobsežnejših raziskav na tem področju je bila narejena na Univerzi Heriot-Watt v Edinburgu, v kateri je sodelovalo kar 36.000 oseb z vsega sveta. Raziskava je pokazala, da sta glasbeni okus in osebnost močno povezana. Ugotovili so, da imajo empatični ljudje raje nezahtevno in mehko glasbo, ljubitelji klasične glasbe pa imajo veliko skupnega s poslušalci heavy metala, saj imajo oboji radi teatralnost, so inteligentni in bolj zaprti vase. Privrženci plesne glasbe so se tako v glavnem izkazali za izjemno komunikativne, ekstrovertirane, a tudi vase zaverovane osebe. Rokerji naj bi izstopali po veliki samozavesti, ustvarjalnosti, delavnosti, pa tudi po neprijaznosti in skoposti. Ljubitelji countryja pa naj bi bili odprtega značaja in delavni.
Želja po še
Tako kot je Mariah Carey spoznala, da ji marketing prinaša denar, so tudi marketingarji v trgovskih podjetjih kmalu doumeli, da jim lahko glasba poveča prihodek. Poleg vseh pozitivnih lastnosti ima glasba še majhno hibo – ima namreč neverjeten vpliv na praznjenje denarnic. Znanstveni dokazi so tukaj nepotrebni, saj lahko do ugotovitve pridemo že s preprosto empirično metodo: s pogledom v trgovske centre in v dneh veselega decembra na trge in ulice mest.
Kljub temu so se raziskovalci v Edinburgu ukvarjali tudi s tem vprašanjem in ugotovili so, da bodo odrasli več denarja zapravili v trgovinah s počasno glasbo in ravno pravšnjo glasnostjo. Kot so zapisali, melodije s počasnim tempom obiskovalce trgovine umirijo, zaradi česar se ti počasneje premikajo po prostoru ter opazijo in kupijo tudi izdelke, ki jih sicer ne bi. Raziskovalci so poudarili, da glasba na človeka najbolj vpliva takrat, ko ustreza kontekstu. V vinoteki, denimo, ljudje kupujejo dražje steklenice vina, če v ozadju igra klasična glasba, ki med drugim vzbuja željo po luksuzu. Z močno preglasno glasbo bodo po drugi strani trgovine morda privabile najstnike, zagotovo pa odgnale vse, ki jih moti trušč.
V trgovinah, nakupovalnih centrih in mestnih središčih lahko v tem času slišimo ogromno praznične glasbe. Kot pravi Katarina Habe, je zvočnih dražljajev včasih žal toliko, da bi temu lahko rekli zvočno onesnaževanje. »Obstajajo ljudje, in med glasbeniki je kar veliko takih, ki jim gre božična glasba zaradi zlajnanosti že prav na živce. Večini pa božična glasba predstavlja zvočno okolje, v katerem se počutijo prijetno in veselo,« še doda.
Vpliv na obnašanje
Glasba se pogosto uporablja za motiviranje človeškega vedenja in vplivanje na miselnost. Glasba v ozadju namreč igra pomembno vlogo v našem vsakdanjem življenju, pri hrani, pitju, nakupovanju in vožnji. Je pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na čustva, odnos in obnašanje potrošnikov, zato lahko podzavestno vpliva na njihovo razpoloženje in nakupovalno vedenje.
»Za trgovine sicer velja, da če imaš cenejše izdelke, je bolje predvajati hitro, dinamično, ravno prav znano pop glasbo, saj ta pospešuje nabiralniško vedenje. Ko pa govorimo o dražjih izdelkih, je bolj priporočljiva klasična glasba, saj se povezuje s kakovostjo in prestižem. Zelo priporočljivo je, da je glasba usklajena z izdelki, ki se jih prodaja. Čim bolj značilnosti prodajanih izdelkov uspemo podkrepiti z značilnostmi glasbe, tem boljša bo prodaja. Naj pri tem opozorim še na to, da je treba biti pozoren tudi na glasnost – glasba naj bi ustvarjala vzdušje, zato naj bi se jo predvajalo kot zvočno ozadje,« pojasnjuje Katarina Habe.
Raziskovalci univerze v Edinburgu so se pred leti lotili še enega zanimivega eksperimenta, in sicer so poskušali ugotoviti, kako lahko glasba pri nakupovalcih sproži določene misli in asociacije. Na oddelku s pijačo so v trgovini izmenično predvajali nemško in francosko glasbo. Rezultati so pokazali, da je bilo med predvajanjem francoske glasbe prodanega več francoskega vina, med predvajanjem nemške glasbe pa več nemškega vina. Večina kupcev je kasneje zanikala, da bi vrsta predvajane glasbe vplivala na njihovo izbiro, a so bili rezultati nedvoumni: glasba je vplivala na odločitev o njihovem nakupu.
V isti študiji raziskovalci prav tako navajajo, da ima glasba lahko močan vpliv na naše dojemanje časa. Kot izpostavljajo, je glasba močan čustveni dražljaj, ki spremeni naš odnos do časa, saj lahko naše dojemanje časa povsem popači, zato se nam ob prijetni glasbi zdi, da ta beži.
Glasbi v veselem decembru praktično ne moremo uiti. Lahko nam uide samo čas. Tudi če se ji doma izogibamo, nas bo gotovo dosegla v trgovini, lokalu ali na ulici. Med tujimi skladbami bomo po vsej verjetnosti največkrat slišali All I Want for Christmas Is You, če se bomo le dovolj dolgo potikali po javnih prostorih, pa nam zagotovo ne uidejo skladbe, kot so Jingle Bell Rock, The Christmas Song in Let It Snow! Let It Snow! Let It Snow!.
Med domačimi skladbami na lestvici najpopularnejših kraljuje Bela snežinka, če ne zaradi drugega, pa zato, ker je bila doslej deležna že mnogih priredb. Popularen je tudi Silvestrski poljub, v izvedbi bodisi Alfija Nipiča ali pa Eve Boto in Žana Serčiča, na radijskih postajah radi vrtijo tudi skladbo Novo leto skupine Rok 'n' Band, božični prazniki pa prav gotovo ne minejo brez Pop Designove uspešnice Na božično noč. Seveda je tu še mnoštvo pesmi, ki jih vsako leto posnamejo različni izvajalci, tako tuji kot domači.
Božični hiti imajo sicer vsako leto zelo kratko obdobje relevantnosti, a to ne pomeni, da nas ne zaznamujejo in usmerjajo. Glasba je v tem času glavna, tista, ki vsemu skupaj daje štimungo in zagon. Bradati mož v rdečem za zdaj prav tako še ni dobil konkurence, razen morda v babicah, dedkih, stricih in ostalih sorodnikih, ki begajo otroke in polnijo žepe trgovcev.
Tudi ko božični čas mine, nam glasba determinira in usmerja življenja. Prinaša nam veselje, hkrati pa nas lahko ob pravilni uporabi prepriča, da porabimo še zadnje cekine. Začelo se je s čudežem, povsem nedolžno in brezmadežno, končalo pa z razvratom in praznimi denarnicami. Vse zaradi glasbe.
