Zato, vidite, so volitve kot pubertetniški zmenek. Novinci na trgu dejtanja si bodo nadeli imena, ki takoj potegnejo – tako vsaj mislijo in zaupajo svojim gurujem – nato bodo poskrbeli za podobo. Ne sicer vizualno per se, ampak tako, ki bo prikrila, da za njo ni vsebine. Najprej imena. Franceti, Jožeti, Markoti, Marije, Maje in Ane so tako pase, da je treba iskati kombinacije črk in besede, ki jih zanesljivo ni na zemljevidu, ali pa je ime iz zakladnice domačijskih domislic na prvo žogo. Česar magi komuniciranja v teh strankah ne vedo – pri čemer so verjetno ti stručkoti bolj iz tistega štosa »svetsko ali naše« – je, da so prav ta poimenovanja tisto, kar jih loči od serioznih političnih grupacij. Težko zlezeš na oblast z imeni, kot so Naša dežela, Povežimo Slovenijo, Konkretno, Vesna, Gibanje Svoboda… Tam je prostor za dvo- ali tričrkovne kratice, morda kakšno občasno izjemo, ki pa hitro zdrsne v politično pozabo. V 30 letih je vlado samo enkrat vodila političarka iz stranke z imenom, ki ne ustreza temu receptu, vse preostale vladarske termine so zasedli moški iz strank z močnimi kraticami: SKD, SD, LDS, SDS, SMC, LMŠ. Tisti iz strank, ki se niso zmogle pokrajšati v kratice, so lahko kvečjemu držali štango v koaliciji.
Štartna osnova za prvi zmenek z volitvami torej ni najboljša, če sledimo zgodovinskemu receptu, kljub temu, da so se zelo potrudili. Mimogrede – nekdanji direktor energetskega podjetja je dojel, da nihče na Štajerskem ne bo obkrožil stranke, ki ga hoče prepričati, da je »zdej« čas za nove obraze. Stranko je preimenoval v Gibanje Svoboda. Kar ni prav velika izboljšava… Pa bi lahko sledil primerom iz preteklosti, uspešno preizkušenim na volitvah. LRG ali SRG bi bilo zanesljivo bolj uspešno ime. A pustimo se presenetiti: morda bodo z besedami ustvarili ravno pravo obleko za aprilski zmenek in bodo volilci/volilke spregledali/le nerodnost z imenom. Ker volilci znajo spregledati marsikaj. To, da stranka nima nobenega stališča do ničesar, da se ne zna umestiti ne na levo, ne na desno, da jo vodi nekdanji arestant… Ni ga greha, ki ga naš volilec ne bi odpustil, zato je verjetno res malce utopično pričakovati, da ga bo zmotilo ime ali bognedaj prazno blebetanje in številne obljube o medu in mleku in stanovanjih za vse.
V vsakem primeru pa so tako klasične stranke kot tiste z imeni, ki bi bolj pristajala kakšnemu bendu domačijskega kulturnega prepričanja, v boljšem položaju kot pubertetnik na prvem zmenku. Medtem ko je pubertetnik na dejtu prepuščen samemu sebi (in skrajno idiotskim nasvetom svojih bolj izkušenih prijateljev), si stranke pri osvajanju volilcev pomagajo s celo mrežo podpornikov. Če nimajo svojih, si kakšnega sposodijo pri stranki, ki ne more računati na drugi zmenek. Do drugega (volilnega) zmenka morajo vzdrževati videz, da jih »zadeva zanima«, in uspeh je zagotovljen. »Fake it till you make it« je priljubljena misel, ki jo je politika, ne le pri nas, že zdavnaj ponotranjila.
Pravzaprav ne le politika. Takšno sporočilo je priletelo v sredo: »Brezmesna omaka Lečin bolognese Natureta je bila s strani strokovnjakov s področja prehrane, živilske tehnologije, živilske kemije in agronomije prepoznana kot najbolj inovativno živilo v kategoriji omak.« Brezmesni bolonjez… Omaka z imenom, ki namiguje na mesno omako, le da ni mesna omaka. Hvala, lahko ugasnete luči.
