Predsednik organizacijskega odbora Tony Estanguet je namreč na sinočnjem srečanju z novinarji dejal, da pričakujejo končno odločitev o tem vprašanju najpozneje septembra letos. »Vzeli si bomo čas. Moramo biti povsem gotovi, da bomo v danem trenutku sprejeli pravo odločitev. Ne morem si predstavljati, da se bo to zgodilo pred sejo Moka v Indiji,« je dejal Bach.

Oktobra letos bo v indijskem Mombaju najprej 12. in 13. seja izvršnega odbora, nato pa od 15. do 17. še generalna skupščina Moka. Bach je tudi izpostavil, da je Mok na isti ravni z organizatorji in Francijo glede vprašanja vprašanja športnikov iz omenjeni dveh držav. Ruska vojaška agresija na Ukrajino, ki se je zgodila tudi ob pomoči Belorusije, je namreč sprožila prepoved nastopov športnikov iz omenjenih držav na večini tekmovanj, tudi na OI. Morebitna vnovična vključitev pa bi sprožila bojkote Ukrajine in številnih njenih zaveznic, kar so že napovedale.

»Toda naša naloga je, da združimo športni svet v tekmovanju, ki zagovarja vrednote miru. Imamo tudi dolžnost, da ne kaznujemo športnic in športnikov zaradi dejanj njihovih vlad,« je ponovno opozoril 69-letni Bach.

Nemški pravnik in olimpijski zmagovalec v sabljanju iz leta 1976 je na čelu olimpijskega gibanja od leta 2013 in je bil za predsednika Moka ponovno za štiri leta izvoljen leta 2021. Vnovič je zatrdil, da ne bo več kandidiral.

Njegov mandat so zaznamovale številne težave z organizacijo OI. Zimske igre leta v Sočiju z odkritjem s strani ruske države podprtega sistematičnega dopinga in ob koncu OI še ruski napad in priključitev Krima v Ukrajini. Leta 2016 v Riu de Janeiru so OI vsaj za nekaj časa zasenčile finančne težave v Braziliji in korupcijski škandal s prodajo vstopnic. Igre leta 2020 v Tokiu so bile zaradi pandemije covida-19 prvič v zgodovini prestavljene za leto dni, takoj nato pa je bilo ob zimskih OI leta 2022 v Pekingu veliko neodgovorjenih vprašanj glede človekovih pravic na Kitajskem.