V letu 2024 sta po pojasnilih statistikov s primanjkljajem poslovala podsektorja centralna država in lokalna država. Primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 454 milijonov evrov, občine pa so skupaj izkazale za 255 milijonov evrov presežka odhodkov nad prihodki. Sklada socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, sta leto končala s 113 milijonov evrov presežka.
Prihodki države so bili s 30,731 milijarde evrov za 9,4 odstotka višji kot v letu 2023. Po drugi strani so se izdatki države zvišali za 5,4 odstotka na 31,328 milijarde evrov.
Bruto dolg sektorja država je konec leta 2024 znašal 44,895 milijarde evrov oziroma 67 odstotkov BDP. V primerjavi s koncem leta 2023 se je nominalno zvišal za 1,156 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 1,4 odstotne točke. Pri tem je dolg države na centralni ravni znašal 43,953 milijarde evrov oz. 65,6 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,154 milijarde evrov oziroma 1,7 odstotka BDP.
Slovenija prvič po 19 četrtletjih poslovala s presežkom
Na statističnem uradu so predstavili tudi podatke za zadnje četrtletje lani. Ti kažejo, da je država prvič po 19 četrtletjih poslovala s presežkom. Znašal je 21 milijonov evrov, kar je predstavljalo 0,1 odstotka BDP. Rast skupnih prihodkov države je bilo zaznati 16. četrtletje zapored, tokrat za devet odstotkov na 8,327 milijarde evrov. Rast davčnih prihodkov je bila 7,2-odstotna. Najbolj pa so skupne prihodke zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka vnovič povečali socialni prispevki. Od tistih v zadnjem četrtletju 2023 so bili višji za 13 odstotkov.
Skupni izdatki države so se v zadnjem četrtletju 2024 zvišali za 2,2 odstotka na 8,306 milijarde evrov. Pri tem so se na medletni ravni najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 6,9 odstotka. Sredstva za zaposlene so bila za 6,9 odstotka višja kot v zadnjem četrtletju 2023.
Letna inflacija marca napredovala na dva odstotka
Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale za dva odstotka, potem ko je bila inflacija februarja 1,6-odstotna. Na rast so najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. V mesečni primerjavi je bila inflacija marca 0,6-odstotna, k temu pa so največ prispevale podražitve oblačil in obutve ter električne energije.
Kot je danes sporočil statistični urad, je k letni inflaciji največ ali 0,7 odstotne točke prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač, ki je bila 3,5-odstotna. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve v zdravstvu (za 5,4 odstotka) ter restavracijah in hotelih (za 4,2 odstotka). Marca lani je bila stopnja inflacije 3,6-odstotna.
V letošnjem marcu so se storitve v povprečju podražile za 3,4 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 2,2 odstotka in pri blagu dnevne porabe za 1,7 odstotka, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,8 odstotka.
Na mesečno inflacijo najbolj vplivale višje cene oblačil in obutve
Višje kot pred enim letom so bile tudi cene v skupinah oblačila in obutev (za 2,5 odstotka), rekreacija in kultura (za 2,3 odstotka), raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,3 odstotka) ter prevoz (za 1,0 odstotka). Vsaka izmed teh skupin je k letni inflaciji dodala 0,2 odstotne točke. Po drugi strani so se cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 1,2 odstotka ter inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke, so navedli statistiki.
Marca so na mesečno inflacijo najbolj vplivale višje cene oblačil in obutve. Oblačila so se zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo podražila za 9,4 odstotka in k mesečni inflaciji prispevala 0,4 odstotne točke. Cene obutve so zrasle za 5,9 odstotka in dodale 0,1 odstotne točke.
V povprečju za 7,5 odstotka so se zvišale tudi cene v skupini električna energija, plini in druga goriva. Najbolj ali za 16,5 odstotka so se dvignile cene električne energije in k inflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale še dražje zunajbolnišnične storitve (za 4,9 odstotka), drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,9 odstotka), hrana (za 0,7 odstotka) ter preostale marčevske podražitve.
Po drugi strani so inflacijo za 0,6 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov. Ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,8 odstotka. Za 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejši proizvodi in storitve za osebna vozila, najbolj sta se pocenila bencin in dizelsko gorivo, in sicer za 1,4 odstotka.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila marca 2,2-odstotna. Februarja je bila inflacija po tem indeksu 1,9-odstotna, marca pred enim letom pa 3,4-odstotna. Mesečna rast cen je marca dosegla 0,8 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,1 odstotka, cene blaga pa za 1,1 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,6 odstotka in poltrajno blago za 1,4 odstotka. Medtem se je trajno blago pocenilo za 1,4 odstotka.
