V skupnem seštevku svetovnega pokala je v ženski konkurenci še drugič zaporedoma slavila zmago Američanka Jessie Diggins, ki je v celotni sezoni izpustila le dve tekmi. Druga je bila Nemka Victoria Carl, tretja pa Finka Kerttu Niskanen. Vse tri so na najpomembnejšem tekmovanju sezone, svetovnem prvenstvu, večinoma ostale brez odličij. Do kolajne sta v ekipnem sprintu prišli le Digginsova in Carlova v ženski štafeti, sicer pa so v Trondheimu prevladovale Švedinje, ki so osvojile vseh šest zlatih kolajn. Jonna Sundling (sprint), Ebba Andersson (skiatlon, 10 km klasično), Frida Karlsson (50 km prosto), najboljše pa so bile še v ekipnem sprintu in v štafeti.
Sezono je zaznamovala tudi vrnitev najuspešnejše tekačice na smučeh, Norvežanke Therese Johaug. Čeprav je izpustila 14 od 31 tekem za svetovni pokal, je sezono končala na petem mestu. Ob tem je zmagala na novoletni turneji, v domačem Trondheimu pa je osvojila tri srebrne in bronasto kolajno. Tudi po njeni zaslugi so Norvežanke zmagale v pokalu narodov in prehitele lanske zmagovalke Švedinje.
V moški konkurenci je Johannes Høsflot Klæbo še petič osvojil veliki kristalni globus. Potem ko je lani zaradi bolezni izpustil novoletno turnejo, jo je letos prepričljivo dobil in sezono sklenil s kar 13 zmagami v svetovnem pokalu. Poleg tega je na SP v Trondheimu zmagal v vseh šestih disciplinah, ki so bile na sporedu. Drugo mesto v skupnem seštevku je presenetljivo osvojil 22-letni Šved Edvin Anger, tretji pa je bil Norvežan Erik Valnes. V pokalu narodov so Norvežani znova slavili s prepričljivo prednostjo pred Francozi in Švedi.
Osmo mesto Šimenca v Lillehammerju
»S sezono in napredkom sem v celoti gledano zadovoljen. Imeli smo kar nekaj uvrstitev med prvo trideseterico, nekaj smo imeli tudi polfinalnih dosežkov. Ob koncu sezone smo v sprintih v Talinu in Lahtiju pričakovali več, vendar je bila konkurenca v moški konkurenci izjemna. Na nekaterih tekmah so o preboju v izločilne boje odločale stotinke sekunde,« je minulo sezono strnil glavni trener slovenske reprezentance Ola Vigen Hattestad. Najbolj zadovoljen je bil z rezultati Mihe Šimenca, Nejca Šterna in Anje Mandeljc.
»Šimenc je bil večji del sezone na visoki ravni, nekajkrat mu je le malo zmanjkalo do izločilnih bojev, toda v Lillehammerju je dosegel odlično osmo mesto, v Falunu pa bil enajsti. Zelo dobro je sezono začel Štern, ki se je v sprintih trikrat uvrstil med najboljših 30, najvišje je bil na 17. mestu v Ruki. Žal mu je bolj konstantno sezono preprečila bolezen pred novoletno turnejo. Kljub temu je dobil potrditev, da sodi med boljše sprinterje. Največji napredek je pokazala Mandeljčeva. Prvič je končala novoletno turnejo, nato pa je bila na razdalji večinoma med najboljših 30, kar je spodbudno,« je dodal nekdanji olimpijski in svetovni prvak v sprintu.
Najvišje Anja Mandeljc
V skupnem seštevku svetovnega pokala je bila najvišje uvrščena Mandeljčeva, ki je s 397 točkami zasedla 46. mesto. Štern je sezono končal na 73. mestu (239 točk), Šimenc pa na 104. (127 točk). Do točk so prišli tudi Eva Urevc, ki po lanski bolezni še vedno išče pravo formo, Vili Črv in Miha Ličef. Urevčeva je nekaj tekem izpustila, nekajkrat pa je bila na prizorišču, vendar ni nastopila.
Tudi svetovno prvenstvo v Trondheimu ni prineslo večjih dosežkov. Slovenija je v sprintu po dolgih letih ostala brez posamičnega nastopa v izločilnih bojih. Čast reprezentance je reševala Mandeljčeva, ki se je trikrat uvrstila okoli 20. mesta, solidno pa je bilo tudi enajsto mesto Šimenca in Šterna v ekipnem sprintu.
Ker bodo že prihodnje leto olimpijske igre v Italiji, po koncu sezone ni prav veliko razlogov za optimizem. Po slovesu Anamarije Lampič, ki že tretjo sezono nastopa v biatlonu, slovenski tek na smučeh nima več nikogar, ki bi lahko posegal po najvišjih mestih. Časi, ko so Petra Majdič, Vesna Fabjan, Katja Višnar in Lampičeva v sprintih, Majdičeva tudi na razdalji, krojile svetovni vrh, so le še sladek spomin. Zaskrbljujoče je, da tudi v mlajših kategorijah z redkimi izjemami, kot je Tine Šporn, ni prav veliko tekmovalcev, ki bi bili v prihodnosti lahko bolj konkurenčni v svetovnem pokalu.
Pred vodstvom panoge, na čelu s predsednikom Urošem Kepicem in vodjo Tomažem Verdnikom, je zahtevna naloga. Potrebna bo temeljita analiza minule sezone in postavitev smernic za olimpijsko sezono. Ali se obetajo spremembe, bo znano v prihodnjih dneh, dejstvo pa je, da to ni sezona, s katero bi se lahko hvalili.
