Osemkrat se je v minuli sezoni slovenska alpska smučarka Ana Bucik na tekmah svetovnega pokala uvrstila med najboljšo deseterico. Šestkrat v slalomu, kjer je članica elitne sedmerice, v veleslalomu pa se je 30-letna Primorka prebila med najboljšo petnajsterico. Ob številnih vrhunskih uvrstitvah ji manjkajo najprestižnejše – uvrstitve na zmagovalni oder, kar ji zaenkrat v klasični disciplini še ni uspelo. Med najboljšo trojico se je uvrstila pred slabimi šestimi leti v alpski kombinaciji v Lenzerheideju. V novo sezono, ki jo bo z veleslalomom v Söldnu začela čez osem dni, se Novogoričanka podaja z novim trenerjem Gregom Koštomajem, na treningih pa ji dela družbo povratnica po poškodbi Andreja Slokar.
V Söldnu doslej niste nikoli blesteli, saj ste bili najboljši 21. Koliko vam pomeni prva tekma sezone?
Vselej se veselim začetka sezone, saj je pripravljalno obdobje zelo dolgo. Vsaka tekma svetovnega pokala je zgodba zase. Doslej Söldna še nikoli nisem zapustila zadovoljna. Najbolje sem bila pripravljena lani, ko je bila tekma žal odpovedana. Po drugi strani je res, da sezone nikoli ne sodiš po Söldnu, saj sem imela doslej eno svojih najuspešnejših sezon, ko sem bila na uvodni tekmi 31. Želim si, da bom letos avstrijsko tekmo zapustila dobre volje. Na treningih sicer delam manjše napake, kljub temu pa verjamem, da lahko pokažem dva dobra smučanja in upravičim svoje mesto na startni listi.
V veleslalomu ste v minuli sezoni napredovali med elitno petnajsterico. Verjamete, da se lahko kot v slalomu prebijete tudi med elitno sedmerico?
Tega ne bi napovedovala, lahko pa rečem, da imam v veleslalomu še prostor za napredek. V minuli sezoni, ki je bila kar uspešna, sem nekajkrat smučala zelo dobro, a nisem prišla do cilja, zato sem zapravila kakšno uvrstitev več med najboljšo deseterico. Verjamem v svoje veleslalomsko znanje, zavedam pa se tudi zelo močne konkurence, v kateri ni preprosto že obdržati priborjenega mesta, kaj šele napredovati. Želim si, da bi bilo manjših napak manj, kot jih je bilo doslej.
Teh manjših napak je v slalomu manj, mar ne?
Res jih je manj, a vselej preveč.
V slalomu imate bržčas višje ambicije? Morda uvrstitve med najboljšo peterico, ali zmagovalne stopničke, ki sem vam kar izmikajo?
V zadnjih nekaj sezonah na glas poudarjam, da se želim v slalomu uvrstiti na zmagovalni oder, a mi tega zaenkrat ne uspe. Stopničk obljubiti ne morem, imam pa veliko željo. Trenutno se bolje počutim na veleslalomskih smučeh, saj smo ga več trenirale v Argentini in med pripravami na prvo tekmo sezone. V slalomu moram v prvi vrsti še pridobiti občutke, po katerih bom šla lahko na start bolj samozavestna.
Med veleslalomom v Söldnu in slalomoma v Leviju bo za razliko od preteklih let krajši premor, in sicer dva tedna. Vam to ustreza?
Trenutno bi si želela starega urnika, ko smo lahko v Leviju trenirali več, po drugi strani teren na Finskem dobro poznam. V nadaljevanju sezone bomo imeli več časa do naslednjega prizorišča v Killingtonu, ki bo sledil tekmam na Finskem. Koledarja ne določam jaz, moja naloga pa je, da se nanj čimbolje pripravim.
Na terenu imate stik z vsemi reprezentancami. Imate kot Slovenka enake možnosti kot smučarke iz najbolj razvitih držav?
Imam. Trenutno se vsi spopadamo z enako težavo, ki se imenuje pomanjkanje snega, zato tudi reprezentance z višjim proračunom ne morejo trenirati po primernejših zasneženih terenih.
Ste zelo tekmovalni. Znotraj slovenske reprezentance imate na treningih primerjavo z Andrejo Slokar. Vam bo primorska kolegica pomenila dodatno spodbudo na tekmah, da boste najhitrejša Slovenka?
Vselej si želim biti najboljša, ne zgolj znotraj slovenske reprezentance. Ne glede na to, ali je tekmicam ime Andreja, Neja, Meta, ali kako drugače.
Ste se z združitvijo z Andrejo Slokar že kaj bolj privadili na večjo ekipo?
Pred prihajajočo sezono sem doživela precej sprememb, tako z novim trenerjem kot prihodom Andreje Slokar. Potrebovala sem nekaj časa, da sem se privadila. Način dela je drugačen. Pozornost, ki je bila prej skoncentrirana name, se je razpršila. So pa tudi plusi, saj imam vsakodnevno primerjavo na treningih, od sotekmovalk lahko odnesem kakšno kvaliteto, ki jo doslej nisem imela. Na stvari gledam pozitivno.
S trenerjem Grego Koštomajem ste sodelovali že v mladinski kategoriji. V kakšni luči se ga spominjate in kako sodelujeta po novem?
Z Grego sva sodelovala, ko sem bila prvo leto v programu FIS. Takrat sva se povezala in sodelovala zelo dobro. Vnovičnega sodelovanja sem se zelo razveselila. Je pa vedno s prihodom novega trenerja potrebna uskladitev. Iz treninga v trening je lažje. Naredili smo nekaj več treninga superveleslaloma, kar mi je pri veleslalomu koristilo.
Kako pa ste sprejeli odhod vašega nekdanjega trenerja Sergeja Poljšaka k moškim?
Ni mi bilo enostavno. Sergeju sem zelo zaupala in mislim, da je izjemen trener. Ne dvomim, da bodo njegovo znanje črpali tudi moški. Po drugi strani so nova mnenja vselej dobrodošla.
Ali med sezono zaupate še kakšnemu trenerju, ki vas denimo pokliče in navrže kakšno opazko?
Med sezono sodelujem zgolj s trenerjem in nisem navdušena, če mnenja prihajajo s kakšnega drugega naslova. Kar nekdo opazi na televiziji je en del celote, trener pa je tisti, ki je s športnikom ves čas.
