Potem ko so košarkarji LA Lakers v ligi NBA po nizu osmih zaporednih zmag prišli že na drugo mesto na zahodni konferenci, so jim jo zagodle poškodbe. Tudi zvezdnika LeBrona Jamesa. Posledice so bile hitro vidne, saj je moštvo iz Kalifornije s štirih zaporednih gostovanj proti ekipam z vzhodne konference prišlo s prav toliko porazi. Tekma proti Phoenixu je bila v tem pogledu za Luko Dončića in soigralce izredno pomembna. Pred domačimi navijači so želeli prekiniti črno serijo, kar jim je na koncu tudi uspelo. Prvo ime LA Lakers je bil ravno Slovenec, ki je 33 točkam dodal še enajst skokov in osem asistenc.
V Los Angelesu se počuti vse bolje
Da bo imel 26-letni Ljubljančan dobro tekmo, je bilo moč sklepati že vnaprej. Ko mu nasproti stoji Phoenix, se namreč v njem sproži nekaj posebnega. Moštvo iz Arizone je imelo na naboru leta 2018 možnost prve izbire, a je namesto Dončića izbralo centra DeAndreja Aytona, ki ni upravičil visokih pričakovanj in danes igra pri Portlandu. Pri Phoenixu so odločitev pojasnjevali na način, da so poskušali zmanjševati Dončićeve dosežke v Evropi pri Realu Madridu, pri čemer so bili še posebej neusmiljeni tamkajšnji mediji. Danes je jasno, kako zelo so se motili. »Ne razmišljam več o tem. Od takrat je minilo že veliko časa. Na vsako tekmo se pripravljam enako, vedno pa je v mojih mislih samo zmaga,« je na to temo povedal Luka Dončić. A vendarle je zanimivo, da je ravno Phoenix ena njegovih najbolj priljubljenih »strank«. Na dozdajšnjih 22 tekmah, ki jih je igral proti njim, povprečno beleži po 29 točk. Višje povprečje proti Phoenixu v zgodovini lige NBA ima le Michael Jordan. Dodajmo še to, da je na omenjenih 22 obračunih osemkrat slavil zmago in dvanajstkrat izgubil.
Dončić je bil proti Phoenixu pri metu, hkrati je dobro vodil soigralce. Njegova predstava je navdušila tudi legendo LA Lakers Jamesa Worthyja, ki je prepričan, da ima moštvo trenerja JJ Redicka dobre možnosti tudi v končnici. Predvsem, če bo igrala dobro v obrambi, kot je proti Phoenixu. »Po štirih porazih smo rekli, da moramo biti precej bolj čvrsti v igri in da se moramo bolj osredotočiti na obrambo. To smo tudi storili in rezultat je tu. Ob tem je potrebno dodati, da smo lahko znova računali na centra Jaxsona Hayesa. Celotnemu moštvu olajša delo, tudi meni. Skače, blokira mete, na parketu odpira prostor...,« je razlagal Dončić, ki se je s trenerjem JJ Redickom odlično ujel. Posebej ga veseli, ker ne govorita le o košarki in tekmah, temveč tudi o ostalih življenjskih stvareh. Tudi to je lahko eden od razlogov, da se v Los Angelesu počuti bolje iz dneva v dan. »Počasi stvari prihajajo na svoje mesto. Kot ponavljam že nekaj časa, je vsak dan bolje. Malo sem si le poškodoval koleno in gleženj, a ni nič resnega,« je razkril Dončić, ki se na parketu z novimi soigralci vse bolje razume. To čuti tudi Austin Reaves, eden od nosilcev pri LA Lakers. »Kemija na igrišče je resna stvar. Dlje, kot igralci igramo skupaj, bolj se razumemo in bolj vemo, kaj lahko pričakujemo eden od drugega. Z Luko je enostavno igrati. Nasprotnikova obramba je povsem osredotočena nanj, zato imamo ostali ogromno prostora. Ker izredno dobro bere igro, dobimo veliko odprtih metov, kar nam stvari močno olajša.«
Cleveland klonil po 16 zaporednih zmagah
Odlično sezono pa ima še naprej Cleveland, ki ima najboljšo razmerje zmag in porazov v ligi. Moštvo trenerja Kennyja Atkinsona je bilo v nizu kar 16 zaporednih uspehov, ki pa ga je na krilih Paola Banchera, ki je dosegel 24 točk, prekinil Orlando. »Potrebno je priznati, da je bil nasprotnik boljši. Orlando je med tremi najboljšimi obrambnimi ekipami v ligi. To je tisto, kar delajo najbolje. V zaključku tekme so bili zelo agresivni in zasluženo zmagali,« je povedal Kenny Atkinson. Niz 16 zaporednih zmag je bil najdaljši v zgodovini Clevelanda. »Potrebno se je zavedati, da v ligi NBA niti ena tekma ni lahka. Na vsaki lahko pri nasprotnem moštvu eksplodira kakšen posameznik in ti zagreni življenje. Zaenkrat nam gre odlično, kakšen takšen poraz pa lahko na dolgi rok pride tudi prav, saj igralce predrami,« je še dodal Atkinson.
