V tej sezoni je panoga za alpsko smučanje znotraj Smučarske zveze Slovenije, ki jo vodi Enzo Smrekar, zbrala rekorden proračun. Ta znaša dobrih 3,8 milijona evrov, kar alpsko smučanje uvršča med najbogatejše panoge v državi. Toda dogodki zadnjih sezon kažejo, da je nekoč nacionalni šport zašel v slepo ulico. V njej si je najprej ustvaril skoraj 900.000 evrov dolga, zadnji meseci pa kažejo operativno in komunikacijsko luknjo, s čimer se vodja panoge Matjaž Šarabon sicer ne strinja. Po naših informacijah Šarabon v članski trenerski sestavi slovenske smučarije še zdaleč ne uživa takšnega spoštovanja, kot ga je njegov predhodnik Miha Verdnik, precej večjo podporo pa ima v vodstvu panoge in SZS, saj se drži finančnega načrta sanacije panoge.
Kje se je vse skupaj začelo? Predsednik zbora in odbora za alpsko smučanje je bil do lanskega poletja Iztok Klančnik. Funkcijo je opravljal osem let. Ker se je zadnja leta zaradi službenih obveznosti preselil v tujino, je bilo bolj ali manj vse prepuščeno vodji panoge Mihi Verdniku in direktorju SZS Urošu Zupanu, ki naj bi po statutu skrbela za finančno stabilnost. Vse večjo moč je pridobivala smučarska opozicija. Ko je Klančnik odstopil, je oktobra lani na njegovo mesto s soglasno podporo smučarskih klubov stopil Janez Bijol. Podjetnik iz Vuzenice pozna ustroj slovenske smučarije, saj je bil sin nadarjeni smučar, danes pa je Jaka Bijol steber slovenske nogometne obrambe in eden od nosilcev reprezentančnih uspehov.
Janez Bijol je Mihi Verdniku najprej stal ob strani
Janez Bijol je v prvih mesecih delovanja stal ob strani Mihi Verdniku, ki je funkcijo opravljal osem let ter pod budnim nadzorom nadrejenih panogo spravil na zeleno vejo. Opozicija, v kateri sta najbolj izpostavljena Janez Dekleva in Grega Benedik, se ni strinjala, da smučarijo še naprej vodijo Verdnik ter njegova trenerska vojaka Klemen Bergant in Janez Slivnik. Bijol se je odločil, da za mir v panogi žrtvuje omenjeno trojico, na Verdnikovo mesto pa je ustoličil Matjaža Šarabona, nekdanjega direktorja panoge, ki mu je pred 14 leti nekdanji predsednik SZS Tomaž Lovše očital, da dela zgolj dva dni v tednu. Kljub temu je takrat Šarabon alpski del zapustil kot uspešen krizni menedžer.
»Ne strinjam se z vami, da sem Verdnika žrtvoval. Zamenjal sem ga, ker mu v nekem trenutku nisem več zaupal, saj mi je prikrival nekatere podatke,« se je odzval Janez Bijol. »Kar zadeva imenovanje Matjaža Šarabona, lahko rečem, da je bil v tistem trenutku najboljša izbira. Boljšega kandidata nismo imeli. Ali bi lahko funkcijo opravljal bolje, je drugo vprašanje. Lahko rečem, da me o svojih aktivnostih redno tedensko obvešča, panogo vodi stabilno, poročila imam vedno na mizi. Kar zadeva operativno vodenje, vem, da je imel nekaj težav pred prvo tekmo v Söldnu, a po mojih informacijah zdaj vse skupaj teče nemoteno. Šarabon vodi tudi pogovore z upravljalci smučišč na temo mladinskega in otroškega programa.«
Bijol nam je pojasnil, da ima Šarabon s SZS sklenjeno enako pogodbo kot drugi smučarski trenerji, in sicer do konca aprila. Slabše volje je zaradi strokovnega sveta, ki ga vodi Grega Benedik. »V teh dneh sem od druge športne panoge prejel naloge strokovnega sveta, ki zajemajo dvanajst strani, medtem ko pri nas obsegajo pol strani. Od strokovnega sveta bi si želel imeti več koristi,« priznava Bijol, ki mu očitno ne bo lahko brzdati opozicije. Grega Benedik je bil namreč v intervjuju za Sportklub zelo kritičen nad sestavo članskih reprezentanc in velikih odstopanj individualnih ekip, hkrati pa poudarja, da strokovni svet ne sme biti mrtva črka na papirju.
Panogi manjka izkušen medijski predstavnik
Vnovični prihod Šarabona na SZS je nakazal, da poslovnež vsaj na začetku svojega mandata ni bil vešč opravljanja funkcije. Klubom ter vodstvu panoge in SZS je stopil na žulj, ker je Verdniku omogočil, da kot trener najboljšega alpskega smučarja Žana Kranjca znova prejema plačo smučarske zveze. V zadnjih dneh so privrele na dan logistične težave v povezavi z olimpijskimi igrami v Cortini d'Ampezzo. Kot gasilec se je v zgodbi znašel kar Šarabonov predhodnik Miha Verdnik, in sicer med treningom v ZDA, kjer se s svojim varovancem Žanom Kranjcem pripravlja na nedeljski veleslalom v Beaver Creeku. Nekdanjemu predsedniku uprave Elana so komunikacijski šum očitali predvsem trenerji v članskih reprezentancah. To je tudi posledica dejstva, da panoga za alpsko smučanje nima medijskega predstavnika, ki bi znal vzpostaviti red v družini. Znesek zanj ob visokem proračunu ne bi smel biti težava, saj proračun SZS znaša 13 milijonov evrov. Višjega ima v slovenskem športu le Nogometna zveza Slovenije. Na SZS odgovarjajo, da funkcijo od te sezone naprej opravlja Gašper Jakomin, ki naj bi se z leti uveljavil.
Najbolj se je v komunikacijskih kritikah z Matjažem Šarabonom izpostavil Mitja Kunc. S strani panoge se je počutil razočaranega in prevaranega, medtem ko se kot trener že drugo leto ne uveljavlja kot strokovnjak, ki bo Ani Bucik Jogan vrnil občutke na snegu. Šarabon je svojo moč uveljavil pred kratkim v Gurglu, ko je na tekmo svetovnega pokala povabil dolga leta odpisanega slovenskega alpskega smučarja Klemna Kosija. Po nastopu Mariborčana je priznal, da je precenil fizično pripravljenost že več let odpisanega Štajerca, ki ima pri 33 letih kot samoplačnik še vedno veliko voljo po dokazovanju. Rezultati so nasploh velika težava slovenskega alpskega smučanja, saj so kljub rekordnim proračunom zadnjih sezon in dopuščanju vodstva SZS, da se je panoga znašla v velikem minusu, uvrstitve na zmagovalni oder sila redke.
