Umetna inteligenca je prehitela skoraj vse druge poslovne teme in je po lanski raziskavi platforme Udemy najhitreje rastoča tematika učenja. »Vloga HR je tu izredno pomembna. Vzpostaviti je treba kulturo učenja in razvoja, poskrbeti, da zaposleni v podjetju nadgrajujejo svoje veščine,« je na nedavnem HR-forumu IEDC – Poslovne šole Bled poudarila dr. Aleksandra Kregar. Poteza je sedaj na strani podjetij: čim prej morajo ozavestiti potrebo po vpeljavi novih tehnologij, vzpostaviti razmišljanje o potrebni nadgradnji digitalnih znanj pri vseh zaposlenih. Tudi vodstva. Umetna inteligenca bo zahtevala usposabljanje kar šest od desetih zaposlenih. Kako temu izzivu v oči zrejo finalisti v izboru Zlata nit 2024?
Point out: Poznati bo treba orodja za nadgradnjo znanja
Nejc Slovnik, partner in soustanovitelj marketinške agencije Point out iz Ljubljane, ki jo sestavlja ekipa desetih strokovnjakov, je prepričan, da bodo tisti, ki bodo pri vpeljavi umetne inteligence v delovni proces zaostali, postali manj relevantni, saj bo ta prevzela ponavljajoče se in tehnično rutinsko delo. »Ključna razlika ne bo več samo v tem, kaj nekdo zna, ampak kako zna uporabljati orodja, ki mu to znanje nadgrajujejo. Mehke veščine – komunikacija, prezentacija, prodaja, timsko delo, vodenje – bodo še pomembnejše, saj jih umetna inteligenca ne more nadomestiti. Vrednost zaposlenega bo v tem, kako dobro zna povezati tehnologijo s človeško dinamiko in jo uporabiti za strateške odločitve in grajenje odnosov. Tisti, ki bodo obvladali to ravnovesje, bodo imeli največjo prednost na trgu dela.«
Lotrič Meroslovje: Človeški stik in etičnost
Maja Lotrič, direktorica podjetja Lotrič Meroslovje, ki združuje več kot 200 strokovnjakov s področja meroslovja, zaposlenih v desetih podjetjih v osmih državah, prav tako ocenjuje, da bo umetna inteligenca ugodno vplivala predvsem na avtomatizacijo rutinskih opravil, zaposleni pa bodo tako imeli več časa za ustvarjalne in strateške naloge. »Seveda umetna inteligenca prinaša tudi izzive. Kako zagotoviti varstvo osebnih podatkov, je pri HR-področju ključnega pomena. Tu so še potrebe po nenehnem učenju novih veščin in prilagajanje spremembam v delovnih procesih. Zagotovo bo pomembno ohraniti človeški stik, etičnost in zagotoviti, da tehnologija ostane orodje za podporo zaposlenim, ne pa nadomestilo za njihovo strokovno znanje in odločanje.«
Intera: Tehnologija bo prodrla na večino področij
Peter Ladič, prvi mož Intere, skupine 48 vrhunskih IT-strokovnjakov, ki razvija lasten sistem Intrix – napredno spletno in mobilno rešitev, s katero pomagajo podjetjem bolje poslovati, je previden. »Umetna inteligenca že vpliva na večino delovnih procesov in zelo težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Jasno je le to, da bo njen razvoj še naprej izjemno hiter in da bo ta tehnologija prodrla na večino področij. Delim pa tudi mnenje, ki se vse bolj pojavlja – da bo pristen človeški stik vedno bolj cenjen, tudi v poslovnem svetu.«
Vpliv na zaposlovanje
Danes kandidati izbirajo podjetja v enaki meri, kot podjetja izbirajo njih. Močna znamka delodajalca ni več le prednost, ampak nuja. »Generativna umetna inteligenca lahko močno izboljša ustreznost kandidatov – s pomočjo podatkov lahko podjetja hitreje prepoznajo prave profile, delno avtomatizirajo selekcijo in izboljšajo uporabniško izkušnjo kandidata v zaposlitvenem procesu. Umetna inteligenca lahko pomaga pri analizi življenjepisov, pisanju zaposlitvenih oglasov in celo predvidevanju, kateri kandidati se bodo najbolje vklopili v ekipo,« meni Slovnik. Seveda pa ima to tudi temne plati. »Tehnologija omogoča kandidatom, da si s pomočjo UI-orodij 'polepšajo' profil, kar lahko ustvari napačno predstavo o njihovih sposobnostih. Umetna inteligenca lahko napiše vrhunski življenjepis ali celo generira odgovore na predselekcijske naloge, a na koncu šteje tisto, kar kandidat res zna in kako se znajde v realnih situacijah.«
Maja Lotrič prav tako meni, da je umetna inteligenca v pomoč: omogoča personalizirane karierne poti in boljše vključevanje zaposlenih prek prilagojenih programov usposabljanja. Slednje bo zagotovo dobrodošla sprememba predvsem v večjih podjetjih in korporacijah z velikim številom zaposlenih. »Glavna tveganja so najverjetneje pristranskost algoritmov, izguba človeškega stika v kadrovskih procesih ter nevarnost neetične uporabe osebnih podatkov. Zato menimo, da je pomembno, da umetna inteligenca ostane orodje za podporo ljudem, ne pa nadomestilo za osebni pristop in pristne medčloveške stike.«
Peter Ladič iz Intere, lanskega zmagovalca Zlate niti v kategoriji malih podjetij, opaža, da danes lažje izluščijo prijave na delovna mesta, ki so bile v celoti ali v večji meri napisane s pomočjo umetne inteligence. »Ko smo prejeli eno takšno prijavo, je bilo to težje razbrati. Ko pa na tedenski ravni dobiš deset zelo podobnih življenjepisov in prijav, s skoraj enakimi besedami in podobno strukturo, je veliko bolj očitno, da si je kandidat pomagal z umetno inteligenco.« Še vedno menim, da je na prvem mestu osebni stik, pogovor v živo, ki se lahko (ali pa tudi ne) razvije v debato. Le tako bomo začutili kandidata in ocenili njegovo primernost. Sodobna orodja nam sicer lahko pomagajo napisati najboljši oglas, pripravijo najboljše odgovore na vprašanja na razgovoru, ocenijo prejete prijave in poenostavijo selekcijo kandidatov, ne morejo pa nadomestiti predstavitve v živo in namesto nas 'začutiti' sogovornika. Upam, da se to tudi v prihodnje ne bo spremenilo.«
Ne eno ne drugo – oboje
McKinsey ocenjuje, da bi lahko do leta 2030 do 30 odstotkov delovnih ur v ameriškem gospodarstvu avtomatizirali zaradi vpliva generativne umetne inteligence, kar bi prizadelo do 300 milijonov delovnih mest po vsem svetu (Goldman Sachs). PricewaterhouseCoopers pa dodaja, da ima umetna inteligenca, skupaj z robotiko in drugimi oblikami pametne avtomatizacije, potencial prispevati do 15 milijard dolarjev h globalnemu BDP do leta 2030. Ključ do uspešne implementacije pa bo zagotovo kombinacija moči človeške in umetne inteligence.
