Mineva že kar četrt stoletja od dogodka, ki je na razmere v svetu v tem tisočletju zagotovo vplival najbolj. Pa čeprav mu resno konkurenco na globalni ravni dela vsaj pandemija covida-19, ob njej pa še številni bolj lokalni dogodki.

Beseda teče o dogodku, ki je kasneje postal splošno znan kar po datumu 9/11 in zaznamuje teroristični napad v ZDA 11. septembra 2001. Najprej na znamenita dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, v katera sta se zaleteli dve izmed štirih ugrabljenih potniških letal tistega dne nad ozemljem ZDA, nato na zgradbo Pentagona, na katerega je strmoglavilo tretje, medtem ko je četrto po revoltu potnikov padlo in se raztreščilo na ruralnem območju zvezne države Pensilvanija. In čeprav je pri tovrstnih dogodkih to že skorajda pravilo, se zdi, da je prav 9/11 tisti zgodovinski trenutek, ob katerega uradnih razlagah se pojavlja največ dvomov o resničnosti le-teh in ob katerem se vedno znova odpirajo stare rane in z njimi stara vprašanja, kaj se je resnično zgodilo, kdo je resnično stal za napadom in podobna.

Še več, medtem ko se vendarle še vedno večina sveta spominja žrtev in junaštva reševalcev, gasilcev in drugih, ob 25. letnici vztrajno rastoča skupina ljudi vidi ta dan povsem drugače. Zanje 11. september ni bil teroristični napad, temveč zapletena operacija ameriške vlade, ki naj bi si z žrtvovanjem lastnih državljanov utrla pot do geostrateških ciljev na Bližnjem vzhodu.

Je luknja res premajhna?

Jasno, ker se je vse skupaj zgodilo v času, ko je svetovni splet že na polno zagnal svoje motorje, so se različne teorije po raznih spletnih forumih začele širiti že kmalu po dogodkih. Dodaten zagon so jim dali kasneje ustanovljeni youtube in družbena omrežja, predvsem pa je priljubljenost teh teorij v veliki meri posledica dokumentarnega filma Loose Change, ki je izšel leta 2005 in je tezo o vpletenosti ameriških oblasti predstavil na prepričljiv, četudi popolnoma neznanstven način. Film, ki je stal vsega 2000 dolarjev, je v prvih mesecih po objavi na spletu zabeležil 10 milijonov ogledov, kar je bilo za tiste čase izjemno. Postal je eden prvih viralnih zarotniških dokumentarcev in je pomembno vplival na širjenje teorij o 9/11. Teorij, ki so v zadnjem desetletju in še nekaj že močno presegle meje spletnih debat in prodrle že celo v politični mainstream, saj so se nekateri kongresniki in celo kandidati za župane sklicevali na dokumentarne filme, ki promovirajo te trditve.

** ADVANCE FOR TUESDAY, NOV. 4, 2008 AND THEREAFTER ** FILE ** In this Sept. 11, 2001 file photo, a jet airliner nears one of the World Trade Center towers in New York. For all of the candidates' talk about the need for change, Americans have seen plenty of it since the last time they selected a new leader - including the attack on the World trade Center in 2001. (AP Photo/Carmen Taylor/File) / Foto: Carmen Taylor

/ Foto: AP

Morda najbolj vztrajna se nanaša na napad na Pentagon, kamor je po uradni različici strmoglavilo letalo boeing 757-223 na letu 77 družbe American Airlines, pri čemer je umrlo 184 ljudi. Zagovorniki teorije trdijo, da v Pentagon sploh ni trčilo potniško letalo, temveč ameriška satelitsko vodena raketa oziroma vojaški dron. Kot glavni dokaz navajajo domnevno premajhno luknjo v stavbi in pomanjkanje vidnih ostankov letala. Med najbolj glasnimi zagovorniki te teorije je bil upokojeni generalmajor ameriške vojske Albert Stubblebine III. »Ne vem natančno, kaj je zadelo Pentagon, vendar iz fotografij, ki sem jih analiziral, vem, da to ni bilo letalo. Če pogledate luknjo, ki je nastala, bi moral biti nos dovolj globoko, da bi na stenah ostale sledi kril. Jaz teh sledi nisem našel,« je med drugim večkrat poudaril Stubblebine, čigar trditve pa so strokovnjaki prav tako večkrat dosledno ovrgli.

Uradna preiskava je namreč pokazala, da luknja v Pentagonu ni merila 16 čevljev (slabih 5 metrov), kot trdijo teoretiki zarote, temveč približno 75 čevljev (23 metrov), nekateri omenjajo še večjo. Večji del letala je končal v notranjosti stavbe, eno krilo se je pred trkom razbilo ob tla, drugo pa je ob udarcu odletelo, saj je bila njegova konstrukcija prelahka, da bi prodrla skozi ojačani beton. Ob tem je na tisoče prič videlo letalo, ki je krožilo nad Pentagonom, na kraju pa so našli številne dele letala, vključno s pristajalnim podvozjem, pnevmatiko in nosnim stožcem, pa tudi trupla potnikov, ki so jih identificirali z analizo DNK. Prav tako so našli črno skrinjico, potniki pa so tik pred padcem opravljali klice s telefonom, v katerih so poročali o ugrabitvi.

Do 1000 stopinj Celzija

Tudi zato, ker je šlo za simbola nemara najpomembnejšega mesta na svetu, pa ob omembi 11. septembra seveda najprej pomislimo na goreča dvojčka, grozovite podobe ljudi, ki so z zgornjih nadstropij raje skočili v smrt, kot da bi čakali, da jih posrkajo ognjeni zublji, in trenutek, ko sta se sesedla vase in sta od njiju ostala le gradbeni material in prah, ki je še nekaj dni vztrajal nad mestom. Prav to, da sta se tako mogočni stavbi tako »zlahka« sesuli, pa je tisto, kar teoretikom zarote ne da miru. Zato trdijo, da se nosilni stolpi niso podrli zaradi udarca letal in požarov, temveč zaradi vnaprej nameščenega eksploziva in »kontrolirane eksplozije«, do katere je prišlo istočasno s trkom letal in ki naj bi stavbne nosilce poškodovala do te mere, da so kasneje popustili. Kot glavni argument pri tem navajajo, da letalsko gorivo ne more staliti jeklenih nosilcev.

Teorije zarote o 11. septembru so v zadnjem desetletju in še nekaj že močno presegle meje spletnih debat in prodrle že celo v politični mainstream, saj so se nekateri kongresniki in celo kandidati za župane sklicevali na dokumentarne filme, ki promovirajo te trditve.

A tudi te teorije so znanstveno ovrgli. Raziskava dr. Keitha Seffna z univerze Cambridge je matematično dokazala, da je bil proces tako imenovane »progresivne zrušitve« povsem naraven. Njegovi izračuni so pokazali, da je bilo za zrušitev stolpov potrebnih le devet sekund, kar je le malo več od časa prostega pada predmeta z vrha stavbe, in da za to niso bile potrebne eksplozivne naprave. Kar zadeva jeklene nosilce, strokovnjaki poudarjajo, da jih ni bilo treba staliti, da bi popustili. Jeklo pri temperaturi okoli 300 stopinj Celzija izgubi približno 20 odstotkov trdnosti, pri 600 stopinjah in več pa postane mehko in se začne povešati. V dvojčkih so medtem temperature dosegle tudi do 1000 stopinj Celzija, udarec letal je poleg tega z nosilcev odbil protipožarno izolacijo, zaradi česar je bilo jeklo izpostavljeno neposredni vročini, kar je vodilo v zrušenje.

Zrušil se je tudi tretji

Posebno pozornost teoretikov zarote je ob vsem omenjenem pritegnil še en dogodek – zrušenje stavbe WTC 7, 47-nadstropnega nebotičnika, ki se je porušil sedem ur po dvojčkih, čeprav ga ni zadelo nobeno letalo. Za teoretike zarote je to še eden od dokazov, da je šlo za kontrolirano eksplozijo, kar še podkrepijo s podatki, da so bili v tej stavbi nekateri vladni uradi, v katerih naj bi hranili občutljive dokumente, ki so jih želeli uničiti. Richard Gage, ustanovitelj skupine Architects and Engineers for 9/11 Truth (Arhitekti in inženirji za resnico o 9/11), je tako dejal, da bi že osnovnošolec lahko ob gladki in simetrični zrušitvi stavbe videl, da ne gre za naravni proces.

Teoretiki zarote še najbolj dvomijo o tem, da je letalo zadelo Pentagon. / Foto: Getty Images

Teoretiki zarote še najbolj dvomijo o tem, da je letalo zadelo Pentagon. / Foto: Getty Images

A tudi to teorijo je ovrgla preiskava ameriškega Nacionalnega inštituta za standarde in tehnologijo (NIST). Gre za zvezno agencijo v okviru ameriškega ministrstva za trgovino, ki je ugotovila, da so požari v več nadstropjih, do katerih je prišlo ob padcih gorečih predmetov z višjih sosednjih dvojčkov in ki so jih gasilci zaradi pomanjkanja vode in osredotočenosti na reševanje življenj pustili brez nadzora, oslabili jekleno konstrukcijo. Zaradi neobičajne zasnove stavbe, zgrajene nad električno postajo, so se povezave med nosilci segrele in popustile, kar je povzročilo popolno zrušitev.

THEN-- With the skeleton of the World Trade Center twin towers in the background, New York City firefighters work amid debris on Cortlandt St. after the terrorist attacks of Tuesday, Sept. 11, 2001. (AP Photo/Mark Lennihan) / Foto: Mark Lennihan

/ Foto:  AP

Kot vselej teoretikov zarote ne prepriča prav nobena razlaga. Sicer je res, da je marsikaj v povezavi z 11. septembrom še dandanes zavito v tančico skrivnosti, a po drugi strani se moramo, kot pri vsaki teoriji zarote, v katero je vključena množica ljudi, vprašati tudi, koliko bi jih moralo biti vključenih in do danes molčati o vsem skupaj? Odgovor pa je tudi znan: preveč, da ne bi domnevna resnica že prišla na plano. 

Priporočamo