Dandanes se za uravnavanje povišanega krvnega tlaka in drugih srčno-žilnih težav vse pogosteje zanašamo na tablete in druge farmacevtske rešitve, toda včasih je bilo drugače. In tudi v mnoge slovenske domove se vrača skorajda pozabljen naravni pripravek, ki so ga naše babice še kako dobro poznale. Tradicionalni sirup iz rdeče pese, ki so ga nekoč redno pripravljale starejše generacije, ponovno pridobiva veljavo kot učinkovito in naravno dopolnilo k vsakodnevni prehrani.

Namesto domačih lekarn, polnih zdravil, so imela včasih gospodinjstva v svojih shrambah zaloge temnordečega sirupa. Rdeča pesa namreč že dolgo velja za izjemno zdravilno korenovko. Sodobne raziskave danes potrjujejo tisto, kar so naši predniki vedeli iz izkušenj, in sicer da visoka vsebnost dietnih nitratov v pesi dokazano pripomore k nastajanju dušikovega oksida v telesu. Ta molekula naravno širi krvne žile, kar posledično znižuje krvni tlak ter izboljšuje pretok krvi in razstrupljevalno funkcijo jeter.

Priprava tega domačega eliksirja je preprosta in ekonomična, receptura pa se po ustnem izročilu in starih kuharskih zapiskih prenaša že desetletja.

Čeprav zdravniki opozarjajo, da naravni pripravki ne smejo in ne morejo nadomestiti predpisane zdravstvene terapije pri resnih kroničnih obolenjih,  je vsakodnevni kozarec takšnega soka nedvomno dragocen prispevek k uravnoteženemu življenjskemu slogu.

Za pripravo osnovnega koncentrata sta potrebna dva kilograma sveže, po možnosti v Sloveniji pridelane rdeče pese. Gomolje je treba temeljito oprati, olupiti in narezati na enakomerne kolobarje. Peso nato počasi kuhamo v treh litrih hladne vode približno pol ure po tistem, ko tekočina zavre. Med tem procesom voda prevzame značilno temno rubinasto barvo in izloči ključne hranilne snovi iz zelenjave.

Ko kose kuhane pese odstranimo iz lonca, jih ne zavržemo, temveč jih uporabimo za pripravo klasične solate iz rdeče pese. Danes je kuhanje brez odpadkov ekološki trend, nekoč pa je bila to nuja.

V še vročo tekočino, ki ostane v loncu,  vmešamo kilogram sladkorja, ki poleg treh vrečk citronske kisline deluje kot naravni konzervans in zagotavlja dolgotrajno obstojnost sirupa. Za izboljšanje arome in ublažitev zemeljskega okusa pese dodamo še tri vrečke vaniljevega sladkorja. Zmes je treba neprestano mešati, dokler se suhe sestavine popolnoma ne stopijo. Vroč sirup nato prelijemo v sterilizirane steklenice, tesno zapremo in pustimo, da se počasi ohladi, preden ga shranimo v hladilnik ali temno klet.

Končni izdelek je gost sladek sirup, ki ga pred uživanjem po okusu razredčimo z vodo. Čeprav zdravniki opozarjajo, da naravni pripravki ne smejo in ne morejo nadomestiti predpisane zdravstvene terapije pri resnih kroničnih obolenjih, pa je vsakodnevni kozarec takšnega soka nedvomno dragocen prispevek k uravnoteženemu življenjskemu slogu. 

Priporočamo