Medtem ko so si obiskovalci v Akvariju ogledovali 160 prebivalcev severnega Jadrana v 26 bazenih, smo s strokovno vodjo Akvarija dr. Manjo Rogelja stopili skozi vrata z napisom Nezaposlenim vstop prepovedan. Pokukali smo v zakulisje piranskega Akvarija, v tisti del, ki obiskovalcem ostaja skrit, trije piranski akvaristi pa tam preživijo večino svojega delovnega časa.
Delovni dan akvarista se poleti začne zelo zgodaj. Akvarij morajo pripraviti, preden se ob 10. uri odprejo vrata za obiskovalce. »Pregledamo, ali delujejo vse črpalke, teče voda po vseh akvarijih, pobrišemo šipe. Veliko živali čez noč, ko jim je dolgčas, precej razmeče svoja domovanja in tudi to uredimo,« našteva jutranjo rutino. Sledijo redna opravila, kot so analiza vode, čiščenje filtrov … »Najbolj pa nam je všeč terensko delo, ko se odpravimo na morje. Opravljamo monitoringe, saj sodelujemo v različnih projektih, ali pa nabiramo organizme za akvarij. Poletje ni pravšnji čas za nabiranje rib za akvarij, ker je morje toplo in so ribe že tam v stresu. Poleti nabiramo nevretenčarje, torej spužve in mehkužce,« našteva Manja Rogelja.
Voda v bazenih akvarija ima zdaj osvežujočih 18 stopinj Celzija, jeseni jo dvignejo na 21 stopinj. Višje temperature prebivalcem akvarijskih bazenov ne prijajo. Sveža morska voda, ki jo črpajo za Akvarij, najprej potuje po ceveh skozi hladilni sistem na terasi, od tam se spusti še v sistem za sterilizacijo, potuje skozi UV-filtre, šele potem se lahko razdeli po bazenih.
Leščurčki na intenzivni negi
V prvem nadstropju palače Akvarija zdaj gledamo na akvarijske bazene od zgoraj. Tu živali hranijo. Takrat pridejo na plano tudi prebivalci, ki se radi skrivajo v pesku ali med kamni.
»Ribe hranimo dvakrat na teden. Njihova hrana so lignji, kalamari, sardele in školjkice, ki jih imamo zamrznjene. Na voljo imajo tudi krmo, a teh briketov ne marajo preveč,« pove akvaristka. Meduze in spužve, ki se prehranjujejo s planktonom, pa hranijo tudi večkrat na dan. V Akvariju sami gojijo različne vrste alg in sami izlegajo drobne solinske rakce, s katerim hranijo organizme. »V vsakem loncu je druga vrsta alg in z njimi moramo ravnati zelo previdno, ker jih nikakor ne smemo mešati med seboj,« pokaže na steklene kozarce različnih zelenih odtenkov. Posoda z rožnato tekočino zraven pa je znak, da je polna solinskih rakcev. »Izležejo se v 24 urah in to naredimo vsak dan sproti. Tudi meduze, ki jih jedo, so zaradi njih rožnate barve,« pove.
Tudi tu zgoraj v manjših akvarijih plavajo ribice. »Te so v karanteni, tu se prilagajajo razmeram v akvariju, preden jih damo v bazene na ogled,« pokaže Manja Rogelja. V dveh akvarijih pa spremljajo majcena leščurja, komaj nekaj centimetrov merita. Leščur je največja sredozemska školjka, a je tudi v našem morju skoraj povsem izginila. Vsakemu živemu primerku zato posvetijo vso pozornost. V Akvariju sta tako rekoč na intenzivni negi.
Hobotnica ima tri srca
Akvaristi z vrha tudi vstopajo v bazene, ko jih čistijo in urejajo. To je delo Gorazda Lazarja. Pozimi vodo v akvarijih spustijo na 14 ali 15 stopinj, morska voda, ki jo črpajo, pa jih ima komaj devet ali deset. Takrat Lazarju nihče ne zavida, ko tudi po štiri ure preživi v vodi. Odstranijo vse kamne in pesek ter bazene temeljito očistijo. »Takrat res prideš ven kot ledena kocka,« prizna. Običajno izložbene akvarije čistijo tako, da živali medtem začasno preselijo v prazen akvarij. Največja bazena, v katerih so največje ribe, pa niti med vzdrževanjem ne izpraznijo povsem, tako da Lazar dela kar med ribami. »Malo se pogovarjamo,« se pošali. V bazen k mureni pa se ne spusti nihče. »Ne, k njej pa ne, ima preostre zobe,« se smeje. Njen ugriz pa je strupen. Murena je ena najstarejših prebivalk Akvarija, že od leta 2009 je z njimi in je že zelo zrasla.
Ob našem obisku so v Akvariju ravno organizirali poletne delavnice za otroke. Akvarist Aljoša Gračner jim je razkrival skrivnosti organizmov našega morja. V Akvariju prebiva 60 vrst rib in sto različnih vrst nevretenčarjev. Otroci obožujejo morske konjičke, marsikdo pred obiskom piranskega Akvarija niti ne ve, da ta žival živi tudi v našem morju. Vodnik pa jih navduši, denimo, tudi za progastega krulca, ki ima trebušne plavuti podobne nogicam, s katerimi v pesku išče hrano.
Opozori jih na jeziček strupenega morskega zmajčka, ki je videti kot črviček v pesku, a skrit skrbno spremlja dogajanje nad seboj in čaka na plen, da švigne z jezikom in ga poje. Otroci pobožajo bodice morskega ježka in potipajo jajca morske mačke. Izvedo, da imajo hobotnice tri srca in usta kot kljun, da spreminjajo barvo glede na okolico in tako tudi komunicirajo med seboj.
Sredozemska morska lilija se vrača
Temelje Akvarija Piran so postavili pred več kot 60 leti in danes sodi pod okrilje Univerze na Primorskem. Ni velik, a ima čisto vse, kar imajo veliki. »Vse delamo na majhnem prostoru. Včasih je res gneča, hkrati imamo študentske vaje, raziskovalno delo, nekdo pa zraven z varilnim aparatom kaj popravlja,« pripoveduje Manja Rogelja, medtem ko jo hrupna črpalka morske vode skoraj preglasi. A najbolj pomembno je, da se v prenovljenih akvarijih morski živelj dobro počuti.
Vsako leto naštejejo približno 55.000 obiskovalcev. Poleti je dve tretjini tujih gostov, jeseni pa so pogoste šolske ekskurzije. »Naš izziv je povečati pomen Akvarija v javnosti, da ga ljudje vidijo kot institucijo, ki več daje, kot pa vzame naravi. Vse, kar se v našem morju dogaja, skušamo v Akvariju predstaviti javnosti,« pravi Manja Rogelja. Tako so, denimo, v zadnjih letih pozorni na tujorodno modro rakovico. »Zelo se je razmnožila tudi pri nas. Na naših potopih jih na muljastem dnu srečujemo drugo zraven druge, samice, polne jajc,« poroča. Bolj veseli pa so vse pogostejših srečanj s sredozemsko morsko lilijo v našem morju. V naše morje se vrača po več desetletjih odsotnosti. Ta morska žival, iglokožec, je zelo dober znak, saj kaže, da je morsko okolje dobro ohranjeno.
In ponoči, ko ugasnejo luči? Takrat akvarij spi. No, ne bo držalo povsem. Številne stanovalke, denimo murene ali morske mačke, prav takrat oživijo. »Povsod imamo senzorje, in če zaznajo, da je karkoli narobe, da zmanjka elektrike, vsem zaposlenim zapiskajo sms-sporočila na telefonu in prihitimo pogledat. Ja, se zgodi, da je treba tudi ob dveh ponoči popravljati črpalke za morsko vodo,« razkrije Manja Rogelja.
