V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim in bolj uničujočim gozdnim požarom, ki hitro uidejo izpod nadzora. Katastrofalna požara v okolici Omiša in na Pelješcu na sosednjem Hrvaškem sta pokazala, kako bliskovito se lahko razmere poslabšajo. V zgolj nekaj urah je ogenj v Omišu zaradi močnega orkanskega vetra dosegel prve hiše, uničil premoženje, ohromil promet in povzročil množično evakuacijo domačinov ter turistov.
Ko se nad mesto zgrnejo gosti oblaki dima, zmanjka elektrike in ljudje zaslišijo zavijanje siren, lahko hitro zavlada panika. Mnogi v obupu pogosto iščejo rešitev v morju, celo s pomočjo napihljivih blazin in supov, vendar strokovnjaki opozarjajo na skrite nevarnosti takšnega početja.
Če se kdaj znajdete v osrčju takšne ognjene stihije, je za vaše preživetje ključno predvsem upoštevanje pomembnih korakov in naslednjih priporočil strokovnjakov.
Ohranite mirno kri in spremljajte uradne informacije
Največji sovražnik v kriznih situacijah je panika. Čeprav so prizori gorečih hribov in hitro premikajočega se ognja zastrašujoči, je ključno, da človek ostane zbran.
Spremljajte lokalne radijske in televizijske postaje ter uradna obvestila.
Ne zanašajte se na nepreverjene govorice z družbenih omrežij, ki lahko povzročijo zmedo.
Pravočasna evakuacija po cestah je prvi cilj
Zlato pravilo požarne varnosti je zgodnja evakuacija. Ne čakajte, da boste videli, kako blizu bo prišel ogenj. Če oblasti odredijo evakuacijo, se nemudoma odzovite.
S seboj vzemite najnujnejše, torej osebne dokumente, nujna zdravila, mobilni telefon s polnilnikom in nekaj pitne vode.
Dosledno upoštevajte navodila policije glede prevoznih poti.
Pobeg v morje kot skrajna možnost
Ko požar blokira ceste, se beg v morje zdi najbolj logična rešitev. Vendar pa strokovnjaki za požarno varnost menijo, da je beg v morje brez vsega ali z uporabo napihljivih vodnih rekvizitov res skrajni izhod, izbira, za katero se odločite samo, ko druge alternative ni. Zakaj?
Voda sicer ščiti pred plameni, ne pa pred dimom. Obsežni požari ustvarjajo gost in strupen črn dim, ki ga veter pogosto zanese nad vodo. Ker so ti plini težki, se zadržujejo tik nad gladino. Ljudje v vodi so prisiljeni vdihavati ogljikov monoksid, kar lahko hitro privede do nezavesti in posledično utopitve.
Sevajoča toplota požara pa je lahko tako močna, da povzroči hude opekline celo ljudem, ki stojijo do vratu v vodi in so od obale oddaljeni več deset metrov. Poleg tega orkanski veter nad morje nosi točo goreče žerjavice, zaradi katere se morajo ljudje nenehno potapljati, da si zaščitijo glavo.
Uporaba napihljivih blazin, gumenjakov in supov je izjemno nevarna. Leteča žerjavica bo plastiko takoj preluknjala ali stopila, kar bo panične in izčrpane ljudi pahnilo v globoko vodo.
Ekstremni vetrovi pa utegnejo v nekaterih razmerah razburkati morje ter ustvariti močne tokove in visoke valove. Ljudje, ki v paniki zbežijo v vodo, se hitro izčrpajo. Četudi je poletje, lahko večurno čakanje na rešitev v morju privede do podhladitve in krčev.
Obstaja tudi velika razlika med posamezniki, ki panično skačejo v morje, in organizirano pomorsko evakuacijo, med katero obalna straža, trajekti in policijski čolni ljudi varno poberejo s pomolov, kot se je dogajalo tudi v Omišu.
Kam se zateči, če so ceste blokirane?
Če ne morete zbežati iz mesta, strokovnjaki priporočajo iskanje varnejših alternativ od morja. V lokalni skupnosti običajno hitro določijo velike in strukturno varne javne zgradbe (na primer športna dvorana Ribnjak v Omišu). Te zgradbe so iz betona, imajo nadzorovano prezračevanje in so obdane z varnim prostorom.
Iščite velike površine brez rastlinstva in gorljivih materialov. To so lahko obsežna asfaltirana parkirišča, veliki betonski trgi ali pa sam betonski pomol.
Kaj pa storiti, če ostanemo ujeti v zgradbi?
Če je evakuacija povsem onemogočena in glavna fronta požara že prehaja vaše območje, je pogosto varneje ostati znotraj trdne zgradbe (iz opeke, kamna ali betona) kot pa slepo teči skozi dim.
Zaprite vsa okna in vrata, vendar jih ne zaklepajte.
Takoj izklopite klimatske naprave in prezračevalne sisteme.
Reže pri vratih in oknih zatesnite z mokrimi brisačami ali krpami, da preprečite vdor dima.
Zadržujte se čim bližje tlom in stran od oken (sevajoča toplota lahko razbije steklo). Ko glavna fronta ognja mine (običajno v nekaj minutah), lahko varno zapustite zgradbo, tudi če se je ta vnela.
Ne blokirajte intervencijskih poti
Če vas požar ujame na cesti, se izogibajte vsakršnemu ravnanju, ki ovira reševalce. Zastoji resno otežujejo prehod gasilskim in reševalnim avtomobilom. Če vaša pot ni varna, se ob cesti umaknite na varno lokacijo ali pa vozilo (če tako naroči policija) zapustite in pot nadaljujte peš. Ceste morajo ostati prehodne za tiste, ki rešujejo življenja.
Premoženje je nadomestljivo, življenje ni
V vsakem primeru se ne igrajte junaka in ne poskušajte z vrtnimi cevmi braniti hiše ali avtomobila. Prepustite to delo tistim, ki so zanj usposobljeni in zaščiteni. Vaša edina naloga je pravočasno rešiti sebe in svoje bližnje.
Skratka, katastrofe, kakršna je zadela dalmatinsko obalo, vselej pokažejo pravo moč narave. Človekova najboljša obramba v takšnih trenutkih pa ni boj z ognjem, temveč hitra reakcija, zatekanje na varna območja ter upoštevanje navodil pristojnih.
