Slovenija raste hitreje, kot smo pričakovali – vendar ne po zaslugi vlade

»Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno usmerjeno in prav izvoz najbolj vpliva na naše efektivno povpraševanje. Tradicionalni evropski trgi, zlasti Nemčija, kamor največ izvažamo, so si letos prvič malce opomogli po daljšem stagniranju. Kakšne vzdržne dolgoročne rasti si sicer še ne moremo obetati, je pa ta malenkostni popravek dobro vplival na naše gospodarstvo. Druga stvar, ki ima pomemben učinek zlasti v manjših gospodarstvih, kot je naše, pa je to, da se letos z iztekom proračunskega obdobja EU končujejo veliki evropski projekti, ki so bili zastavljeni še pod prejšnjo vlado in se odražajo v povečanih investicijah v gradnjo objektov, financiranih iz sredstev EU,« ekonomist dr. Maks Tajnikar omenja glavne razloge za nepredvideno povečanje gospodarske rasti, zaradi katerega je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) minuli mesec močno izboljšal letošnjo napoved gospodarske rasti z dveh na kar 3,8 odstotka.

Ugodni vpliv investicij

Kot ugotavlja tudi Umar, so nekateri dejavniki, zlasti zaključevanje projektov iz načrta EU za okrevanje in odpornost, gradnja drugega tira in pospešek investicij v letu lokalnih volitev, le enkratne narave, zato bo njihov učinek postopoma žal slabel. Umar zato v nadaljevanju leta pričakuje umirjanje rasti, še vedno pa zmerno nadaljnjo rast zaradi izboljšanja kazalnikov razpoloženja v območju evra in zaradi povečanja plač v javnem sektorju.

»Precej so k večji rasti prispevale tudi investicije nekaterih naših velikih podjetij, saj naše gospodarske razmere precej bolj kroji peščica velikih podjetij kot pa množica manjših. Med našimi največjimi podjetji so Krka, Novartis in Revoz letos dokončali pomembne investicije in to se takoj pozna. Seveda pa to ne pomeni, da bo rast ostala takšna tudi v prihodnje, zato je treba ohraniti previdnost pri napovedi gospodarske rasti ter se zavedati, da se z njeno večjo rastjo povečuje tudi možnost za rast cen. Še naprej bomo zelo odvisni od svetovnih razmer, zato nas lahko veseli, da so se te na neki način konsolidirale in da se je svetovno gospodarstvo uspelo prilagoditi krizam v Ukrajini, v Iranu in drugod. Zaradi tega se v svetu vrača optimizem, pri nas pa še ne povsem. Optimizem se sicer tudi pri nas vidi v zadolževanju našega prebivalstva in podjetij za nakupe in investicije, a po drugi strani Slovenci še vedno zelo varčujemo, kar kaže, da nismo optimisti. Tudi zaposlenost ostaja visoka, a se ne povečuje, kar priča, da gre pri sedanji rasti za bolj kratkoročne in ne dolgoročne učinke. Nad vsem pa v ozadju visi še grožnja interventnega zakona, ki bi ga bilo zaradi nedomišljenosti in škodljivih posledic bolje umakniti, saj ne bo prispeval k razvoju,« ugotavlja Tajnikar, ki zavrača zmotno oceno nekaterih predstavnikov nove oblasti o lastnih zaslugah za povečano rast in optimizem.

»Ta gospodarska rast ni posledica odločitev sedanje vlade, saj na gospodarskem področju kakšne pomembne odločitve ni sprejela, interventni zakon pa na srečo še ni uveljavljen. Investicije, ki so jih izpeljala velika podjetja oziroma je pri njih sodelovala država, so nastale že pod prejšnjo vlado, nekaj optimizma pa izvira iz konsolidacije svetovnega gospodarstva in delnega okrevanja v Nemčiji, ki je vedno pomembna za Slovenijo. Pri tem ne vlada ne mi nimamo nobenih zaslug. Nasploh je gospodarska rast bolj kot od politikov odvisna od menedžerjev, ki imajo zlasti v največjih in najuspešnejših podjetjih svojo agendo ne glede na vlade. Dobro delo menedžerjev je precej bolj pomembno od stalnih pozivov zbornic, kako naj vlada pomaga gospodarstvu,« meni sogovornik.

Ugodni učinki se iztekajo

Svoj pogled na vzroke za nepričakovano visoko gospodarsko rast je v podkastu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pred dnevi predstavil tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. »Drugo četrtletje nas je vse pustilo odprtih ust. To je bilo četrtletje presenečenj, čeprav številke postanejo logične, ko se poglobiš vanje. Letos se iztekajo projekti iz načrta za okrevanje in odpornost, pozna se tudi vpliv lokalnih volitev, ki ga na vsaka štiri leta zaznavajo v skoraj vseh državah po svetu. Ne smemo pozabiti na drugi tir, ki je v zaključni fazi in je generacijski projekt, kakršen bo za naslednjo generacijo verjetno gradnja nove nuklearke. Pomemben je tudi polmilijardni zasebni projekt gradnje Emonike skupaj s prenovo železniške postaje, poleg investicij v gradbeništvu pa so imeli vpliv tudi investicije v stroje in drugo opremo, ki se povečujejo od zadnjega lanskega četrtletja, farmacevtska investicija v pomurski regiji in povečevanje kapacitet v industriji hrane, ki se v Sloveniji še vedno dobro drži. Povečal se je tudi izvoz,« našteva razloge za rast Ivanc, ki omenja še en ugoden vpliv, ki se žal izteka – subvencije za nakup električnih vozil.

»Poleg investicij podjetij v tovornjake, transportno opremo in v gradbeno mehanizacijo je v drugem četrtletju močno porasla prodaja električnih vozil kot del potrošnje gospodinjstev, ki je bila zelo spodbujena z radodarno subvencijo, ki pa je ni več. Ta ugodni učinek je zelo verjetno začasne narave, saj ne kaže, da bi sedanji odločevalci to želeli podaljšati. Podobno se je že zgodilo na Kitajskem, kjer letos ni bilo več subvencij in je prodaja močno upadla. Ljudje se očitno enako obnašajo povsod po svetu in čakajo na bolj ugodne nakupe, še zlasti pri avtih, ki jih v povprečju menjamo na 12,5 leta,« ugotavlja analitik GZS, ki opozarja na vpliv tovrstnih subvencij na našo gospodarsko rast, čeprav gre za uvoz tujih vozil. Tudi distributerji namreč dobijo od 15 do 20 odstotkov končne cene vozila, ne smemo pa pozabiti še na DDV, ki po nakupu novih vozil priteče v proračun.

Umar je v svoji jesenski napovedi za leto 2027 napovedal nekoliko nižjo, 2,5-odstotno rast BDP, kar je še vedno več od spomladanske napovedi. Poleg okrevanja industrije trgovinskih partneric bodo rast še podpirali učinki investicij v farmacevtskem in avtomobilskem sektorju. Rast investicij se bo zaradi zaključka več velikih projektov sicer precej umirila, vendar to ne pomeni splošnega investicijskega zastoja. Za leto 2028 napovedujejo 2,3-odstotno gospodarsko rast, saj bodo učinki zagona novih zmogljivosti že manjši, hitrejšo rast pa naj bi tedaj zaviralo tudi manjše število delovnih dni.