Ko mladi danes stojijo na razpotju in izbirajo svojo študijsko in poklicno pot, se soočajo z izzivom, ki ga prejšnje generacije niso poznale. Ni več dovolj, da se vprašajo le, kaj jih veseli in kje so dobri zaslužki, temveč morajo resno razmisliti o nečem veliko bolj eksistencialnem: ali bo poklic, za katerega se danes šolajo, sploh še obstajal, ko bodo doštudirali, ali pa ga bo v vmesnem času že nadomestila umetna inteligenca, ki skupaj s pospešeno digitalizacijo neustavljivo spreminja trg dela in način, kako delamo in iščemo zaposlitev.
Prav ta tematika je zavzela osrednje mesto na letošnjem Kariernem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki je privabil nekaj tisoč obiskovalcev in kar 120 uspešnih delodajalcev. Zanimivo pa je, da je bilo v času bliskovitega tehnološkega razvoja glavno sporočilo dogodka, ki je potekal pod geslom »Stavi nase«, presenetljivo človeško. Kot je izpostavila Andreja Šobar, vodja marketinga na portalu MojeDelo.com, osebni stik v digitalni dobi celo pridobiva na veljavi, saj nobeno digitalno orodje ne more v celoti nadomestiti pogovora v živo in dragocenega stiska roke. To je edinstvena priložnost, da se delodajalec in iskalec zaposlitve spoznata zunaj suhoparnih okvirov življenjepisa in samega zaposlitvenega oglasa.
Kaj zmore umetna inteligenca in kje ostaja ključen človek?
Ni skrivnost, da lahko umetna inteligenca izjemno hitro ponudi odgovore in obdela ogromne količine informacij. Tanja Fric, AI-predavateljica in mentorica, je obiskovalcem sejma pojasnila, da lahko tehnologija zaposlenim že danes prihrani ogromno časa pri različnih administrativnih nalogah, kot so urejanje podatkov, pisanje elektronske pošte, povzemanje dokumentov ter priprava zapisnikov in poročil. Rutinsko delo, kjer so delovni procesi jasni in ponovljivi, naj po njenih nasvetih brez pomisleka prevzame umetna inteligenca. Človek pa naj svoj dragoceni čas usmerja v odnose, ustvarjalnost, razmišljanje in sprejemanje odločitev, saj prav tam prinaša največjo dodano vrednost.
Podobno vizijo je delila Manca Gruden, strokovnjakinja za umetno inteligenco, ki je poudarila, da tehnologija ne more namesto človeka presoditi, ali je določen odgovor v nekem konkretnem kontekstu sploh ustrezen ali dober. Zaradi tega domensko oziroma strokovno znanje ostaja neprecenljivo. Največja prednost sodobnega iskalca zaposlitve je tako sposobnost, da umetno inteligenco dobro usmerja in je ne le slepo uporablja. Tehnologija nam lahko pametno razdeli problem in pokaže alternative ter tveganja, toda končna odločitev in s tem povezana odgovornost morata ostati strogo v rokah človeka. Iskalcem zaposlitve je bilo celo svetovano, naj UI uporabljajo kot pomočnika za analizo oglasa ali kot »trenerja« za simulacijo razgovora, prijava pa naj ostane v njihovih rokah, saj mora človek ostati avtor svoje lastne zgodbe.
Globalni pretresi in poklici, ki so najbolj na udaru
Slovenski trg dela je seveda le delček večje globalne slike, kjer umetna inteligenca povzroča še večje pretrese. Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da bo umetna inteligenca na globalni trg dela udarila kot »cunami«. Ocenjujejo, da bo v razvitih gospodarstvih UI vplivala na približno 60 odstotkov vseh delovnih mest, na globalni ravni pa na 40 odstotkov. To ne pomeni nujno popolne izgube službe za vse navedene, temveč predvsem veliko transformacijo in avtomatizacijo določenih procesov. Kljub temu so nekateri poklici precej ogroženi. Analitiki ugotavljajo, da so najbolj ranljiva delovna mesta tista, ki temeljijo na rutinski obdelavi podatkov in predvidljivih nalogah. Sem spadajo osnovni programerji in koderji, podatkovni analitiki, delavci v klicnih centrih, finančni referenti za vnos podatkov in celo nekateri pisci splošnih besedil ter vsebin, saj generativna UI z lahkoto ustvarja povzetke in analizira velike baze podatkov. Razvoj avtonomnih vozil pa bi lahko dolgoročno močno spremenil tudi sektor transporta.
Na drugi strani spektra pa imamo poklice, ki jih umetna inteligenca zagotovo ne bo izpodrinila. To so tiste vloge, ki zahtevajo globoko empatijo, kompleksno reševanje nepredvidljivih problemov in izrazito človeško interakcijo. Zdravstveno in negovalno osebje, socialni delavci, psihologi, kadroviki, strateški vodje in tisti, ki premorejo visoko stopnjo čustvene inteligence, ostajajo varni pred popolno avtomatizacijo. Za uspeh na globalnem in lokalnem trgu bo ključna »hibridna« kombinacija strokovnega znanja in sposobnosti sodelovanja z novimi tehnologijami.
Psihologija uspeha: Strah pred neznanim in nove karierne poti
Ker se narava poklicev tako hitro spreminja, postaja sposobnost prilagajanja morda najpomembnejša kompetenca. Urška Gerbajs, strokovnjakinja za razvoj čustvene inteligence, je na sejmu opozorila, da prihodnosti dela ne določajo zgolj nova tehnološka znanja. Naše čustveno stanje namreč neposredno vpliva na to, kako zaznavamo informacije iz okolice in kako sprejemamo odločitve. Strah pred neznanim in negotovost lahko naš fokus zožita le na nevarnosti, kar posameznike pogosto zadržuje v službah, s katerimi niso več zadovoljni, ali pa jim prepreči dober nastop na zaposlitvenem razgovoru. Tisti, ki dobro poznajo sebe, si veliko lažje postavijo realne cilje in uspešneje obvladujejo tremo ali morebitne zavrnitve.
Vsaka kariera se lahko na neki točki konča in vsaka sprememba je lahko nov začetek. O tej prelomnici je zbranim izjemno osebno zgodbo delila nekdanja vrhunska športnica Ilka Štuhec. Slutiti je bilo, kako težko je ob upokojitvi zapustiti svet in vlogo, ki ju posameznik najbolje pozna. A njeno glavno sporočilo je bilo, da v nove karierne izzive nikoli ne vstopamo iz nič, temveč s seboj prenašamo ciljno usmerjenost, vztrajnost in močno zavedanje, da smo za uspeh v največji meri zaslužni sami. To miselnost je podkrepil tudi psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik. Poudaril je pomen preusmerjanja pozornosti v tiste stvari, ki nas krepijo, ter izpostavil, da uspeha in zadovoljstva ne določajo le zunanji dejavniki. Čeprav na razvoj umetne inteligence in dogajanje v svetu nimamo pravega vpliva, lahko ogromno dosežemo s svojim lastnim odnosom, ravnanjem in odločitvami. Prihodnost bo vedno polna neznank, a kot je velevalo letošnje sejemsko geslo: izid je najbolj odvisen prav od nas samih, zato vedno »stavi nase«.
