Manjša zaloga živil in prehrambnih izdelkov je v sedanjem času zagotovo zelo pametna odločitev, se strinja kuharica Emilija Pavlič, avtorica kuharske knjige Mamica, nauči me kuhati in knjižice Tipične istrske jedi. »Smiselno je, da smo vsaj za en mesec samooskrbni z osnovnimi živili, tako z domačo hrano kot tudi z industrijskimi predelanimi izdelki,« meni.
Katera živila je po vaših izkušnjah treba imeti na zalogi za mesec dni?
»Zagotovimo si živila, s katerimi smo že navajeni kuhati. Za tiste s posebno dieto pa je še toliko bolj pomembno, da si za vsak primer ustvarijo nekoliko večjo zalogo svoje hrane in zdravil. V shrambi naj bodo hladno stiskano oljčno ali sončnično olje, polnozrnata moka, suhi kvas, koruzni zdrob, ješprenj, suhe mesnine, mast, suhi fižol, leča, čičerika, riž, mleko v prahu, med, marmelade, kompoti, paradižnikova mezga, vložene oljke, suho sadje, orehi, v zimskem času kislo zelje in repa … Tisti, ki živijo v stanovanjskem bloku in nimajo možnosti ustrezne shrambe, naj si naredijo vsaj nekaj zaloge že pripravljene hrane: v konzervah, steklenih kozarcih ali v papirnati embalaži. Predvsem je treba pri kupovanju izdelkov za zalogo biti pozoren na rok trajanja.«
Kakšna hramba živil – za primere hujših kriz – ni primerna?
»Najprej pomislim na zamrzovalne skrinje. Mnogo ljudi shranjuje vanjo živila ali celo že pripravljeno hrano. Vremenske spremembe in njihove posledice so tu, mnogi so tudi pri nas že občutili, kaj pomeni biti več dni brez elektrike. Vsa gospodinjstva nimajo lastnega agregata. Zato skrinje niso več tako varen način shranjevanja ne ozimnice ne 'poletnice'. Skratka, ne pomenijo preživetja. Po 24 urah brez električne energije se shranki odtalijo in pokvarijo. Škoda je lahko zelo velika. Veliko truda je potrebnega, da nekaj pridelamo ali kupimo, potem pa gre vse v nič.«
Kateri načini priprave hrane so pravšnji za zalogo?
»Najbolj primerno, varno in zdravo je, če živila posušimo ali vložimo. Posušimo lahko stročnice, gobe, sadje, zelenjavo, začimbe, proso, pšenico, oves, ječmen … Sonce je najboljša sušilnica. A tudi nakup sušilnice je v teh časih pametna naložba. Tudi meso je najbolje posušiti ali zaliti v mast. Živila pa lahko vlagamo v olje, sladkor, grobo morsko sol, kakovosten kis, mast …«
Kako vi shranjujete živila?
»Osnovna domača živila, denimo suhi fižol, suho sadje, gobe, sveže mleta moka, pšenični ali koruzni zdrob, so živa, dihajo. Zato jih nikoli ne zaprem v nepredušne posode, ampak v tesno zaprte papirnate vrečke ali v platnene žakeljčke in postavim v suh, hladen prostor. Prehrambna industrija pa osnovna živila konzervira po svojih recepturah, ki so poslovna skrivnost, po posebnih postopkih procesirane hrane in s posebnimi dodatki, konzervansi, emulgatorji, stabilizatorji …, da jim podaljša rok trajanja. Primerna so za hrambo, a vsekakor so drugačnega okusa, kot če hrano skuham doma iz svežih ali posušenih živil in jo takoj zaužijem. A tudi sveže jedi lahko pripravim za nekaj dni vnaprej.«
Kako poskrbite, da se ne pokvarijo?
»Živilo, denimo kuhan fižol ali drugo že pripravljeno jed, ki jo skuham iz osnovnega živila brez umetnih dodatkov, shranjujem s pasterizacijo. Vročo jed napolnim v vroče kozarčke in zaprem z nepoškodovanimi pokrovčki. Kozarčke vsaj 15 minut kuham v vodi, stročnice vsaj pol ure, da pokrovčki dobro zatesnijo. Večje število kozarcev pasteriziram v pečici. Ohlajene dam v hladilnik, ne v zamrzovalno skrinjo. Pa še to: hrane, ki je skuhana iz predelanih izdelkov, denimo testenin ali instant polente, nikdar ne recikliram v novo jed ali pogrevam. Za to je primerna samo hrana iz domačih živil. Zavedam se, da bi bilo veliko ljudi lačnih, če ne bi bilo industrijskih, že pripravljenih izdelkov. A zdravje, moč in voljo dobimo iz dobre, zdrave hrane. Le pri doma skuhani hrani vemo, kaj jemo.«
Kaj vse lahko najdemo v vaši družinski domači shrambi?
»Nekaj živil smo lani sami pridelali, posušili ali vložili: oljčno olje, suhi fižol, suhe gobe, v oljčno olje vložene jajčevce, paradižnikovo mezgo oziroma šalšo, oljke, gobe, rdečo peso, češnjev in slivov kompot, slivovo, figovo in nešpljevo marmelado, krompir, korenček, čebulo, česen, kamilico. Ker večinoma kuham doma, so lanske zaloge že skoraj pošle, zato sem nekaj živil in izdelkov dokupila. Zalogo sproti dopolnjujem in pregledujem rok trajanja. Na zalogi imam vedno tudi nekaj litrov kupljene vode v plastenkah. To je pomembno, ko pripravljamo zalogo za krizne čase, ko utegne zmanjkati vode iz pipe. Voda v plastenkah je sicer procesirana, ima pa zato daljši rok trajanja kot voda iz pipe.«
