Ko psu v zgodnji mladosti (pogosto še pred prvim letom starosti) s kastracijo ali sterilizacijo odvzamemo spolne hormone, grobo posežemo v njegov naravni razvoj, pravijo veterinarji v nemški reviji Bild. Spolni hormoni namreč niso odgovorni le za razmnoževanje, temveč igrajo ključno vlogo pri rasti, razvoju kosti in delovanju metabolizma. Dr. Ralph Rückert, cenjen nemški veterinar, že dlje časa opozarja na zlorabo rutinskih kastracij. Poudarja, da poseg drastično spremeni pasje telo. Bild navaja najpogostejše zdravstvene posledice prehitre kastracije: veliko kastriranih psov razvije hipotiroidizem (zmanjšano delovanje ščitnice), kar vodi v pomanjkanje energije in kronične kožne bolezni. Ker hormoni uravnavajo zapiranje rastnih plošč v kosteh, prehitra kastracija povzroči, da kosti rastejo neenakomerno. To močno poveča tveganje displazije kolkov in strgane križne vezi. Metabolizem po kastraciji se upočasni, apetit pa pogosto naraste. Posledica so pretežki psi, kar vodi v sladkorno bolezen in dodatno obremenitev srca.
Ko se agresija po kastraciji celo poslabša!
Najbolj presenetljiv in za lastnike psov najpomembnejši del Bildovega članka pa se dotika psihologije. Med lastniki namreč vlada močno zakoreninjen mit: »Moj pes je agresiven in napada druge pse. Kastrirali ga bomo, pa se bo umiril.« Strokovnjaki opozarjajo, da je to lahko usodna napaka.
Zoološki strokovnjak in strokovnjak za vedenje živali dr. Udo Gansloßer pojasnjuje, da je treba strogo ločiti med vrstami agresije. Če je pes agresiven izključno zaradi tekmovalnosti za samice (testosteronsko pogojeno vedenje), kastracija lahko pomaga. A resnica je, da je večina psov agresivnih iz strahu in globoke negotovosti. Testosteron ni le hormon »agresije«, temveč je hormon samozavesti. Če negotovemu in prestrašenemu psu, ki grize ali laja zato, ker se počuti ogroženega, s kastracijo odvzamemo testosteron, mu odvzamemo še tisti zadnji kanček samozavesti. Kaj se zgodi? Pes postane še bolj anksiozen, njegov strah se poglobi in njegova agresija postane še hujša in bolj nepredvidljiva.
»Kastracija iz strahu agresivnega psa je tako, kot bi človeku s socialno fobijo vzeli pomirjevala in ga vrgli na prepoln oder,« slikovito opozarjajo vedenjski strokovnjaki.
Kaj svetujejo veterinarji danes? Individualen pristop. Bild povzema, da bi morala biti odločitev o kastraciji sprejeta za vsakega psa posebej, ob posvetu z veterinarjem in pasjim inštruktorjem.
Če lastniki razmišljajo o kastraciji zaradi vedenjskih težav, strokovnjaki močno priporočajo kemično kastracijo (hormonski čip). Ta psu začasno (za nekaj mesecev) zavre nastajanje testosterona. Lastnik lahko v tem času opazuje, kako to vpliva na pasji značaj. Če se strah in agresija poslabšata, čip po nekaj mesecih preneha delovati in stanje se normalizira – trajna kirurška kastracija pa bi v tem primeru psa za vedno uničila.
Čas je, da psa prenehamo obravnavati, kot da je stroj, ki ga lahko z enim kirurškim rezom preprogramiramo. Vedenjske težave se rešujejo z dosledno vzgojo, potrpežljivostjo in razumevanjem pasje psihologije, ne pa s skalpelom.
