Nekdanji košarkar Luka Jovanović, sedaj zaposlen v finančnem sektorju, že več kot 20 let živi v Luksemburgu. To pa na poti iz Komende, kjer je odraščal, ni bila prva postaja v tujini. Kot mladi reprezentant in igralec Olimpije je šel študirat ekonomijo in igrat košarko na Florido, kjer je spoznal svojo sedanjo ženo, ki je iz Luksemburga.
Po končanem študiju je slovenski košarkar igral v nemški prvi ligi, dokler se ni pri 27 letih hudo poškodoval in se je njegova športna kariera zaključila. Preselil se je v Luksemburg in si tam začrtal vse od začetka in drugače. Kar ni bilo prav enostavno, se spominja.
»Ko prideš iz športnega okolja, kjer si prejemal ponudbe klubov, se moraš naravnati na iskanje službe. Kar v prvih letih novega tisočletja v finančnem sektorju ni bilo prav lahko, sploh ne za mladega človeka, ki prihaja iz ene od tedaj desetih novih članic Evropske unije, med katere je spadala Slovenija, in so bili do prihoda prebivalcev iz teh okolij sprva nekoliko zadržani. To je danes v smislu birokracije vse bolj enostavno,« je dejal Jovanović, ki je prvo službo v Luksemburgu dobil v japonski banki. Tam je ostal slaba štiri leta, nato pa se je zaposlil v švicarski banki, kjer danes opravlja eno od vodstvenih funkcij.
Dolgi delovni dnevi in gneča na cesti
Za delovni ritem v zasebnem sektorju pravi, da je intenziven. Delovniki so dolgi, kar se pozna tudi v gnečah na cestah, ki ob popoldanskih urah trajajo tudi do 19. ure in še dlje. V Luksemburg vsak dan namreč prihaja delat okoli 220.000 ljudi iz sosednje Belgije, Nemčije in Francije. Številne dnevne migracije se v majhni državi tako vidno odražajo v prometu. »Zjutraj so avtoceste v državo in popoldne iz nje polne, saj je avto v Luksemburgu, čeprav je ena od prvih držav, ki je uvedla brezplačen javni prevoz, še vedno bolj fleksibilna in udobna izbira. Povezave javnega prometa niso tako dobre, da bi ljudi spodbudile k uporabi.« To pa je po Jovanovićevih besedah tudi ena redkih pomanjkljivosti v kakovosti življenja v Luksemburgu. Ena od svetovno najbogatejših držav je »stabilna, zelo urejena, z dobrim socialnim sistemom in visokim življenjskim standardom«.
Čeprav se tudi v Luksemburgu v zadnjih letih občutno krha dostopnost do stanovanj. »Največja negativna stran življenja v Luksemburgu so visoke cene. Mladi težko pridejo do stanovanj, ker so najemnine in kupnine zelo visoke,« je stanje, ki je znano tudi iz drugih evropskih okolij, opisal sogovornik. Za primer je navedel, da je za šestdeset kvadratnih metrov stanovanja v središču Luksemburgu treba odšteti do 2500 evrov mesečne najemnine, zunaj centra so najemnine nekoliko nižje. Kar se je od časa, ko se je priselil v Luksemburg in bil mlad zaposlen, zelo spremenilo. Kot je opisal, sta z začetniško plačo s punco takrat lahko lepo živela in si najemala stanovanje, kar za mlade danes ne velja več, saj »plače ne sledijo nepremičninski draginji«.
Mednarodnost majhnega okolja
V eni najmanjših držav na svetu, ki je obenem pomembno finančno središče, je izjemno mednarodno okolje. Skoraj polovica, več kot 600.000 prebivalcev, je tujcev, medtem ko je ta delež v glavnem mestu, kjer živi skoraj 70 odstotkov tujcev iz 160 držav, še višji. Večkulturnost in večjezičnost prebivalcev sta po sogovornikovih besedah fascinantni. Njegov 12-letni sin denimo govori luksemburško, slovensko, nemško in angleško, sedaj se uči še francosko in vse bolj razume tudi črnogorščino.
Priseljenci so z vsega sveta, zato ne čudi, da je ne glede na uradne jezike, luksemburščino, francoščino in nemščino, v mnogih delovnih okoljih, sploh v finančnem sektorju, osrednji jezik angleščina. Vsakdanji jezik v trgovinah, lokalih in drugje je poleg luksemburščine predvsem francoščina in v nekaterih delih nemščina. Ker je v državi toliko tujcev, zaposlovalci zelo cenijo znanje luksemburščine.
Sicer pa je za Luksemburžane Jovanović dejal, da so zelo organizirani. »Za dopuste si naredijo urnik za leto vnaprej. Zelo so organizirani tako v službi kot v zasebnem življenju.« Pri dojemanju in strukturiranju časa so torej zelo natančni in preudarni, zato je točnost ena od družbenih potez tega okolja. Veliko tudi potujejo, kar jim z različnimi povezavami v Evropi, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in drugod po besedah sogovornika poleg standarda omogoča tudi državna letalska družba Luxair, na katero so domačini »zelo ponosni«.
Med priljubljenimi dopustniškimi destinacijami sta Španija in Francija, počasi pa odkrivajo tudi Slovenijo. Luxair zadnjih nekaj let dvakrat na teden Luksemburg poveže tudi z Ljubljano. »Ko sem se preselil v Luksemburg, marsikdo ni vedel, kje je Slovenija, kar se je v zadnjih letih spremenilo predvsem zaradi uspehov slovenskih športnikov. Šport je odlična promocija države. Vedo za Pogačarja, saj so veliki kolesarski navdušenci. Seveda tudi za Luko Dončića in druge«.
Cenijo kakovost
Kot je za Luksemburžane še dejal Jovanović, cenijo kakovost, kar velja v poslovnem in zasebnem življenju. »Temu posvečajo pozornost. Ko prideš na obisk, ti ponudijo najboljšo hrano in pijačo, pri čemer radi izberejo lokalno vino ter penino.« Druženja doma tako spremljajo pozorno pripravljene jedi, pri čemer se v luksemburški kulinariki prepletata francoska prefinjenost in nemška krepkost.
Pozornost posvečajo tudi kakovosti urejanja prostora. »Urbano okolje je zelo dobro organizirano. Stanovanjska, športna in druga infrastruktura je odlična v mestih in na podeželju,« je svoje izkušnje življenja v bogati žepni evropski državi strnil sogovornik. Luksemburški vsakdan, čeprav je obenem tudi veliko različnih dogodkov, pa je miren in varen. Poleg tega je v športno naravnani družbi poskrbljeno za rekreacijske površine – urejene so različne kolesarske in tekaške steze ter drugo.
