Če bi na Nizozemskem sredi poletja ob cesti zagledali ekipe, ki posipavajo sol po cestah, bi verjetno pomislili, da se je tamkajšnjim cestnim službam zmešalo. A letos so se takšni prizori zares pojavili na cestah več nizozemskih mest. Razlog niso bili sneg, poledica ali zimske razmere, temveč ekstremna vročina.
Na prvi pogled je prizor skoraj zimski: posipanje soli po razbeljeni cesti sredi poletja. A v Maastrichtu je imela sol povsem drugačen namen. Občina jo je med vročinskim valom posula po sveže položenem asfaltu v bližini območja Duitse Poort, predvsem na bolj izpostavljenih odsekih v ovinkih in pri železniškem prehodu. Namen je bil preprečiti, da bi se nova asfaltna površina zaradi visokih temperatur preveč zmehčala in začela deformirati.
Občine sol uporabljajo tudi v obdobjih ekstremne vročine, da bi omejile poškodbe cestišča. Kot je poročal RTV Maastricht, lahko sveže položen asfalt pri zelo visokih temperaturah postane izjemno mehak, v skrajnih primerih pa se lahko bitumen v površinski plasti začne celo deloma utekočinjati. Posledica so lahko temne oziroma sijoče lise na cestišču. Še posebej ranljivi so odseki, kjer avtomobili zavirajo, pospešujejo ali zavijajo, saj lahko pnevmatike mehko asfaltno površino hitro poškodujejo.
Sol pri tem pomaga pri hlajenju površine. Nase veže vlago iz zraka in iz asfaltne površine, s čimer pomaga znižati temperaturo cestišča in zmanjšati lepljivost bitumna.
Ponekod namesto soli uporabljajo tudi droben pesek. Njegova vloga je nekoliko drugačna: vpije odvečno vezivo na površini in tako pomaga preprečiti, da bi se to oprijemalo vozil ali onesnaževalo okolico.
Letošnje poletje sicer ni bilo prvo, ko so na Nizozemskem zaradi vročine uporabili to nenavadno »zimsko« metodo. Tamkajšnje občine so že med prejšnjimi vročinskimi valovi na ceste poslale ekipe, ki so po cestah posipale sol, saj lahko temperatura asfaltne površine preseže 50 stopinj Celzija. Leta 2018 so denimo v več nizozemskih občinah sol uporabili prav za preprečevanje mehčanja in poškodb asfalta.
