Posušena bučna semena, po domače bučn'ce, so posebnost Kozjanskega, po njih pa se imenuje tudi tradicionalni sejem jesenskih pridelkov in izdelkov, ki so ga letos že 19. pripravili v Šentjurju. Drugo leto zapored so se na Zgornjem trgu v Šentjurju, kjer so bili nekoč doma skladatelji in zdravniki Ipavci, pod Trškim kozolcem, ki so ga slovesno odprli lani, zbrali številni ponudniki lokalnih dobrot iz Šentjurja in okoliških krajev. Čeprav se prireditev imenuje po bučnicah, ob katerih si z luščenjem mnogi krajšajo dolge jesenske in zimske dni, teh letos ni bilo v izobilju. A letina buč kljub vročini ni bila slaba. Menda z njihovo rastjo ni bilo težav.
A ne le semena, ki se iztrebijo iz buč, ko jih posolimo, pa jih spečemo, tudi same buče vseh velikosti, oblik in barv so bile v teh dneh še kako iskane – zaradi noči čarovnic. Mnogi namreč buči izrežejo oči in usta, vanjo postavijo svečo in že dobimo nekoliko strašljivo masko, ki naj bi, kot so nekoč verjeli, odganjala zle duhove. Kelti so ob prazniku samhain (predhodniku današnje noči čarovnic) verjeli, da se meja med svetom živih in mrtvih zamegli. Da bi se zaščitili pred tavajočimi dušami, so iz dolgih rep, rdeče pese, krompirja, v Ameriki pa predvsem iz buč, ker so primernejše in lažje za dolbenje, izdolbli grozljive obraze in vanje postavili sveče.
V Šentjurju so Bučn'ce prireditev, na kateri se ljudje ob glasbi, petju in plesu podružijo, predvsem pa na stojnicah poiščejo še druge jesenske dobrote. Pestro jesensko ponudbo, od domačega peciva in drugih sladkih dobrot do medu in izdelkov iz medu, raznih vložnin, napitkov, pekovskih izdelkov, so lahko pokušali obiskovalci, tudi jedi iz buč, si ogledali različne razstave, prikaze starih obrti, denimo kako se pletejo koši in košare, najmlajši pa so sodelovali na različnih delavnicah, na katerih so nastajali kreativni izdelki.
»Ogledujem si gobe, da vidim, ali res poznam vse, ki so užitne, ali bi morebiti kakšno zamenjala s strupeno,« nam je v smehu dejala Zlatka Gradič, ki si je ogledala razstavo Gobarskega društva Jurček. Nekateri so prvič pokusili napitke iz matče, posebne vrste japonskega zelenega čaja, čigar okus spominja na kavo. LUŠ'no matčo je ponujala Aurelia Karina Zupanc. »Meni je okus všeč in mislim, da bom večkrat posegla po tem napitku, ki je tudi bolj zdrav kot kava, saj vsebuje antioksidante,« nam je dejala Anita Novak, ki je obenem kupila nekaj šentjurskih bučn'c v kompletu z ročno izdelanim glinenim krožnikom in ilustriranimi navodili za njihovo uspešno luščenje, ki so simpatično darilo in ga je mogoče tudi sicer kupiti v šentjurskem TIC. »Šentjurske bučn'ce so primerno in izvirno lokalno darilo, zlasti v tem času. Posebne so, ker so izdatno soljene, peka bučnih semen pa sladkorje v semenih preobrazi in jih naredi še slajše,« nas pouči Barbara Gradič Oset, strokovna sodelavka Razvojne agencije Kozjansko, ki je organizator prireditev Bučn'ce, medtem ko se je zamisel zanjo pred 19 letih porodila časopisu Šentjurčan in Ljudski univerzi Šentjur. »Vsako leto na njem sodelujemo tudi mi. Ponujamo domače kekse in bučnice v zameno za prostovoljne prispevke,« je povedala vzgojiteljica iz vrtca in osnovne šole Dobje.
Pomemben del Bučn'c so tudi ustvarjalnice in prikazi znanj, ki se prenašajo iz roda v rod. Obiskovalci so lahko letos oblikovali izdelke iz gline z Ano Plevnik, izdelovali jesenske ogrlice in girlande s Katarino Jenšterle in obeske za ključe z Albino Verhovšek ter spoznavali stare obrti, kot je pletenje košar in košev s Francem Jagrom. Najmlajši oziroma mladi po duši so si lahko uredili jesenske pričeske z Janjo Golež ali si poslikali obraz pri Maji Tifengraber Antloga.
Pestro pa je bilo tudi na odru, kjer so nastopili LUŠ'ni pevci in pevke s citrarko Jasmino Levičar, z njimi pa je zapel tudi šentjurski župan Marko Diaci, nastopil je avstralsko-slovenski glasbeni dvojec Martin Martis in Yani Perl, pa učenci Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur pod mentorstvom Francija Kolarja, Ljudski pevci Jesensko cvetje, Ljudski pevci s Prevorja in Folklorno društvo Šentjur. Za najmlajše je s predstavo poskrbela Maja Furman. Za prigrizke je poskrbel Šolski center Šentjur, glavni oder pa so v barvah jeseni okrasile članice Društva kmetic Mavrica Šentjur. Ob koncu prireditve so podelili priznanje za najzanimivejšo bučo, ki ga je prejela Martina Zupanc.
