Dogajanje na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem je pestro tako rekoč sedem dni na teden, 365 dni na leto. Domala vsak dan se tja zgrinjajo množice voznic in voznikov, ki si želijo obogatiti ali osvežiti znanje, pridobiti nove izkušnje, ki jim pridejo še kako prav v vsakdanjem prometu, nizajo se preizkusi varnostnih pripomočkov, svoje sposobnosti tam urijo poklicni vozniki … A največ je vseeno mladih voznikov, začetnikov, ki morajo opraviti obvezni tečaj varne vožnje. Tudi pred dnevi, ob našem obisku, ni bilo nič drugače. Trlo se je mladih nadobudnih voznic in voznikov, ki so navdušeni kot gobe vpijali nova (spo)znanja.
Na drugi strani poligona pa je bila manjša skupina starejših voznikov, ki jim znanja in izkušenj po nekaj desetih letih, nekaterim tudi po več kot pol stoletja udejstvovanja v cestnem prometu niti slučajno ne primanjkuje. Šlo je za eno izmed mnogih skupin programa osvežitvenih voženj za voznike, starejše od 65 let, ki ga že peto leto zapored, a tokrat prvič v zavarovanem okolju poligona varne vožnje, skupaj z AMZS izvaja Zavarovalnica Triglav. In njihovo navdušenje ni bilo nič manjše kot pri mlajših! Čeprav, kot omenjeno, starejšim voznikom vozniških izkušenj praviloma ne manjka, rezultati programa kažejo, da za volanom v zrelih letih pogosto upada samozavest. Zlasti to velja za ženske, kar štirje od petih starejših voznikov ali 80 odstotkov udeležencev pa je po osvežitvenih vožnjah zatrdilo, da se za volanom počutijo bolj varne.
Odloča žreb
Podatki zadnjih nekaj let so neizprosni: starejši vozniki so iz skupine, ki je veljala za daleč najbolj varno na cestah, postali tisti, ki povzročijo največ prometnih nesreč. Razlogov je seveda veliko, od povsem spremenjenih razmer na cestah, na katerih je vsako leto več avtomobilov, in spremenjene infrastrukture do napredka pri avtomobilih, ki imajo cel kup pripomočkov, ki jih nekoč nismo poznali. Jasno pa je tudi, da se prebivalstvo stara. Ko so pri Zavarovalnici Triglav leta 2022 intenzivno začeli delati s starejšimi vozniki, je bil od 60 let starejši vsak četrti, danes pa je starejši od 60 let že skoraj vsak tretji voznik.
Število voznikov, ki so udeleženi v prometnih nesrečah, drastično naraste po 75. letu, se je pa seveda zaradi vsega naštetega na to obdobje dobro pripraviti. Zato na tako imenovane osvežitvene vožnje vabijo voznike nad 65 leti starosti, odziv pa je vsako leto nad pričakovanji. »Letos se je prijavilo skoraj 2000 kandidatov, na vožnje pa jih gre lahko največ 320, več enostavno ne gre. Že tako delavnice, ki so sestavljene tako iz teoretičnega dela, torej obnovitve znanja cestnoprometnih predpisov, kot iz praktičnega, potekajo več kot pol meseca. Za udeležence je vse skupaj brezplačno, ker je prijav torej veliko več kot prostih mest, pa med prijavljenimi opravimo žreb, kar se nam zdi najbolj pošteno. Pri tem seveda gledamo na to, da se udeleženci ne ponavljajo – če je torej nekdo bil že lani, ga letos ni. Le tako jih na vrsto lahko pride čim več,« so povedali pri Zavarovalnici Triglav, pri kateri so izjemen odziv zaznali že v prejšnjih letih, ko je vse skupaj potekalo v različnih mestih po Sloveniji, letos pa je bil še posebej dober, saj je želja preizkusiti se na poligonu velika, a je za marsikoga hkrati to tudi precej velik strošek, ki si ga ne bi mogel privoščiti.
Zato zagotovo ne bi bila slaba ideja, če bi bilo podobnih akcij še več. Jasno je namreč, da je treba starejše ali pa, še bolje, voznike vseh starosti nagovarjati prav tako kot mlade, s katerimi smo se v obdobju zadnjih let in že tudi desetletij ukvarjali daleč največ. To je tudi nedvomno obrodilo sadove, o čemer pričajo merljivi podatki. A ker smo na drugi strani zanemarili skupino na drugi strani starostnega spektra, je bilo pri njej torej ravno obrnjeno.
Cesta ni poligon
Povprečna starost udeležencev je bila (oziroma bo) letos nekaj več kot 70 let, se pa še naprej pogosteje prijavljajo moški, ženske pa večkrat pridejo zraven kot sovoznice. »Kar sicer spodbujamo, saj je dobro, da pridejo v paru, a bi bilo zelo dobrodošlo, da bi se prijavilo tudi več žensk,« so še povedali pri Zavarovalnici Triglav in vse skupaj podkrepili s podatki, da dosedanji rezultati programa kažejo na razliko v samozavesti starejših voznic in voznikov. Med moškimi, starejšimi od 60 let, jih je namreč le 12 odstotkov navedlo, da zaznavajo upad svoje varnosti v prometu, medtem ko je bil ta delež pri ženskah dvakrat višji. O nižji samozavesti za volanom je tako poročala vsaka četrta starejša voznica, vključena v program.
»Na naših tečajih ugotavljamo, da starejši vozniki niso pozabili voziti, pogosto pa jim manjka izkušenj z odzivanjem vozila v kritičnih situacijah. Sodobni avtomobili sicer ponujajo številne varnostne sisteme, vendar njihovega delovanja v vsakdanjem prometu ne moremo varno preizkusiti, zato lahko nepoznavanje odziva vozila in lastnih reakcij v ključnem trenutku povzroči negotovost. Prav zato je pomembno, da takšne situacije vozniki izkusijo v varnem in nadzorovanem okolju. Na tečajih jim pokažemo, kako pomembne so tudi na videz majhne podrobnosti, od pravilnega sedežnega položaja do primerne hitrosti, saj lahko odločajo o tem, ali se bomo pred oviro pravočasno ustavili. Takšne izkušnje voznikom pomagajo bolje spoznati svoje vozilo, razumeti njegove omejitve in se na cesti odzivati bolj samozavestno in varneje,« je pojasnil Vojko Safran, inštruktor varne vožnje pri AMZS.
Vožnja je danes drugačna
Da vse skupaj niso le lepe besede organizatorjev, pa smo se prepričali kar iz prve roke, med prvo skupino tečajnikov, v kateri smo uzrli cel kup do ušes nasmejanih obrazov in znanja željnih upokojencev, ki so delovali povsem enako ali še bolj zainteresirani kot nekaj deset metrov stran skupina tistih, ki svojo pot v cestnem prometu šele začenjajo.
Udeleženec Lojze Arh je dodal, da je bil na poligonu že pred leti in se je ravno zaradi tega želel vrniti, ker je bila izkušnja res nepozabna. »Tu namreč izkusiš določene stvari, se znajdeš v nekaterih situacijah, ki si jih sicer na cesti ne želiš, vidiš, kje si slab, kje dober, da lahko vse skupaj popraviš. Sam imam izpit že skoraj 50 let, v tem času pa sem opazil gromozanske spremembe, tako pri avtomobilih kot v prometu nasploh, saj je tega bistveno več kot včasih. Sam sem se sicer dobro prilagodil, zato vožnja zame ni nič bolj stresna. Prepričan pa sem tudi, da zaradi vseh izkušenj starejši vozniki vidimo marsikaj, česar mlajši ne,« je povedal Arh.
Veliko željo po preizkusih na poligonu je imela tudi Kristina Kasnik. »Na srečo sem bila izžrebana,« je dejala vsa nasmejana in dodala, da sama opravlja tudi vlogo prostoferke: »In to z velikim veseljem! Zelo rada namreč vozim, tu, na poligonu, pa smo se spoznali z različnimi situacijami in se naučili pravilnih reakcij, kar nam lahko pride zelo prav tudi na cesti. To zdaj vidim še toliko bolj, saj sem tukaj prvič.«
Vsak je lahko prostofer
Omenjena gospa sicer ni bila edina prostoferka, ki se je udeležila osvežitvenih voženj. A pojdimo po vrsti. Projekt Prostofer danes povezuje že 116 slovenskih občin, njegovo srce pa so prostovoljni vozniki, ki svoj čas namenjajo starejšim in jim omogočajo prevoze do zdravnika, lekarne, trgovine, javnih ustanov in po drugih pomembnih opravkih.
Ti prostovoljni vozniki pa so v gromozanski večini mlajši upokojenci, že 1300 aktivnih jih je, ki pomagajo kar okoli 17.000 uporabnikom; v letu 2025 so denimo opravili več kot 50.000 brezplačnih prevozov. »Veliko je ljudi, ki potrebujejo prevoz: vdov, ki so ostale same, starejših, ki ne smejo več voziti … Tako so na neki način odrezani od sveta – če človek dandanes ostane brez prevoza, je hudo, žalostno, tak človek se zapira vase, prepuščen je sam sebi in je izoliran. Prostofer je večkrat celo edina oseba, s katero se tisti dan ali kar ves teden sploh pogovarja,« nam je povedala Viktorija Muha, predstavnica Zlate mreže oziroma programa Prostofer, v okviru katerega so nedavno na dogodku Najprostofer, prav tako na Vranskem, prostovoljni vozniki iz vse Slovenije z dodatnim usposabljanjem nadgrajevali svoje vozniške veščine.
Tudi med prostoferji je kar 80 odstotkov moških, v zadnjih letih pa se vse pogosteje prijavljajo tudi ženske. Pri čemer v Zlato mrežo vseskozi vabijo tudi nove prostoferje in poudarjajo, da prostoferstvo ni obveza, temveč vsak pomaga takrat, ko lahko. Pri tem ima seveda na razpolago občinske avtomobile, zato lahko pomaga praktično vsak, ki rad sede za volan, ima nekaj prostega časa in želi narediti kaj dobrega za ljudi v svojem okolju. »Ni pomembno, ali lahko opravi več prevozov ali le enega. Vsak prevoz šteje, seveda pa več prostoferjev pomeni več možnosti, da bo starejši človek dobil prevoz takrat, ko ga potrebuje,« še pravijo in dodajajo, da so prijave v mrežo prostoferjev mogoče prek prijavnega obrazca na spletni strani prostofer.si.
