Med obiskom Gradca smo se sprehodili tudi do muzeja na Wienerstrasse 10. Že ob vstopu je jasno, da nas ne čaka običajna muzejska izkušnja. Ključi in ključavnice, ki jih v vsakdanjem življenju komaj opazimo, tukaj postanejo prava umetniška dela. Nekateri so tako majhni, da bi jih zlahka spregledali, drugi presenečajo z velikostjo, zapletenimi mehanizmi in razkošnim okrasjem. Med njimi so dragocene skrinje, umetelno izdelane šatulje, kovani predmeti in številne nenavadnosti, ki razkrivajo, kako pomembno mesto je imela ključavnica v različnih obdobjih človeške zgodovine.
A največje presenečenje nas ni čakalo v razstavnih vitrinah. Spoznali smo namreč tudi človeka, ki je vse to ustvaril – Hannsa Schella. Kljub častitljivi starosti gospod še vedno vsak dan prihaja v muzej, spremlja dogajanje in se rad pogovarja z obiskovalci. Njegova navzočnost daje prostoru posebno toplino. Muzej tako ni le razstava predmetov, temveč še vedno živa zgodba njegovega ustanovitelja.
Od ključavnic na iranskih bazarjih do svetovne zbirke
Začetki muzeja segajo v čas, ko Schell še ni razmišljal o tako obsežni zbirki. Kot podjetnik je bil povezan s tradicionalnim štajerskim podjetjem Odörfer, specializiranim za železnino in sisteme zaklepanja. Že konec petdesetih let prejšnjega stoletja so v podjetju začeli zbirati stare ključe in ključavnice, s katerimi so krasili izložbe trgovine v graški ulici Griesgasse. Namen je bil pokazati razliko med sodobno industrijsko proizvodnjo in mojstrstvom nekdanjih ključavničarjev.
Odločilno pa je bilo leto 1965, ko se je Schell odpravil v Iran. Na bazarjih v Isfahanu in Teheranu so ga očarale tradicionalne ključavnice, katerih oblike in mehanizmi so se močno razlikovali od evropskih. Kupil je prve primerke in začela se je zbirateljska strast, ki ga ni nikoli več zapustila.
Sledila so desetletja iskanja po bolšjih sejmih, obiskovanja trgovcev s starinami in navezovanja stikov z zbiratelji po svetu. Zbirka je hitro prerasla prvotne prostore. Schell je postopoma začel zbirati še skrinje, šatulje, umetniško kovane predmete, litoželezne izdelke in etnološke dragocenosti.
Danes zbirka obsega več kot 13.000 razstavljenih predmetov iz Evrope, Afrike in Azije. Razprostira se na približno 2500 kvadratnih metrih v treh nadstropjih in velja za eno najobsežnejših tovrstnih zbirk na svetu.
Prvo nadstropje muzeja so odprli leta 1992, pozneje pa so razstavne površine postopoma širili. Leta 2002 so uredili oddelek umetniškega železarstva in kovanja, leta 2007 pa dodatne prostore za predmete iz neevropskih kultur.
Ključavnica kot umetnina in ogledalo človeške iznajdljivosti
Ob ogledu hitro ugotovimo, da ključavnica nikoli ni bila zgolj uporaben predmet. Skozi stoletja je bila tudi simbol premoženja, družbenega položaja, varnosti in zasebnosti. Premožnejši lastniki so naročali razkošno okrašene ključavnice, mojstri pa so tekmovali v izdelovanju čim bolj zapletenih mehanizmov.
V muzeju lahko spremljamo razvoj ključavnic od najpreprostejših zgodovinskih oblik do izjemnih rokodelskih mojstrovin. Nekatere so okrašene z gravurami, druge z reliefi, barvnimi premazi ali filigranskimi kovinskimi detajli. Posebej zanimive so skrinje z zapletenimi sistemi zaklepanja, pri katerih je bil ključ včasih le del precej bolj domiselnega varnostnega mehanizma.
Med razstavljenimi predmeti so tudi zgodovinski pasovi čistosti, sramotilne naprave, skrinjice za darove in številni drugi predmeti, ki obiskovalca popeljejo v povsem drugačne družbene razmere. Nekateri vzbujajo občudovanje, drugi začudenje, tretji pa tudi nelagodje.
Poseben del zbirke je posvečen umetniškemu železarstvu. Tukaj so na ogled predmeti iz litega železa, okrasni izdelki, nakit ter bogato oblikovani cehovski in trgovski znaki. Zbirka opozarja na čas, ko so tudi povsem vsakdanji predmeti nastajali z veliko mero spretnosti in umetniškega občutka.
V najvišjem nadstropju se obiskovalec preseli na druge celine. Ključi, ključavnice, skrinje in šatulje iz Afrike in Azije razkrivajo drugačne tradicije, oblike in načine izdelave. Prav ta del muzeja je še posebno tesno povezan s Schellovimi potovanji in njegovim zanimanjem za oddaljene kulture.
Ob vseh teh predmetih se začnejo porajati tudi vprašanja, na katera v vsakdanjem življenju skoraj nikoli ne pomislimo. Kdaj so ljudje začeli zaklepati svoja bivališča? Kako so pred stoletji varovali dragocenosti? In koliko ustvarjalnosti je bilo potrebne, da je nekdo izdelal ključavnico, ki je ni bilo mogoče zlahka odpreti?
Zbiratelj, ki je osvajal tudi osemtisočake
Hanns Schell pa ni zanimiv le zaradi svoje zbirke. Njegova življenjska zgodba bi si zaslužila samostojno razstavo. Bil je namreč eden najpomembnejših avstrijskih alpinistov svoje generacije, človek, ki so ga privlačili najzahtevnejši vrhovi Himalaje in Karakoruma.
Med njegovimi alpinističnimi dosežki so vzponi na Nanga Parbat, Gašerbrum I in II ter Šiša Pangmo. Pred približno petdesetimi leti je skupaj z graškim alpinistom Robertom Schauerjem in drugima članoma odprave na Nanga Parbatu preplezal novo smer, ki je veljala za izjemno zahteven alpinistični podvig. Potovanja v Pakistan, Iran in druge azijske dežele pa niso bila povezana samo z gorami. Schell je na njih spoznaval ljudi, njihove navade, rokodelstvo in kulturo. Z odprav se je vračal tudi s predmeti, ki so pozneje našli svoje mesto v graškem muzeju.
Prav zato Schell Collection ni običajna zbirka ključev. Je svojevrsten zemljevid življenja človeka, ki ga je radovednost vodila od domačega Gradca do najbolj oddaljenih kotičkov sveta. Njegova podjetniška pot, zbirateljska strast in alpinistični dosežki se prepletajo v zgodbo, ki je ni mogoče ločiti od muzeja.
Posebna vrednost zbirke je tudi v njenem strokovnem ohranjanju. Vsak predmet je treba popisati, izmeriti, raziskati in dokumentirati, preden dobi svoje mesto v muzejski evidenci. Nastajajo strokovne publikacije in vodniki, s katerimi želijo bogato znanje približati tudi prihodnjim generacijam. Za nadaljevanje družinske zgodbe skrbi Schellov sin Christof, ki je prevzel odgovornost za muzej. Tako je zagotovljeno, da zbirka ne bo ostala zgolj spomin na ustanoviteljevo strast, temveč prostor ohranjanja kulturne dediščine.
