V majhni angleški vasici Nobottle v Northamptonshiru so pred kratkim izvedli nenavaden poskus. Prebivalcem so postregli pijačo, ki ni bila v plastenki ali kozarcu, temveč v majhnih užitnih kapsulah podjetja Notpla, narejenih iz morskih alg. Približno polovica od tridesetih domačinov je izdelek pokusila in odzivi so bili večinoma pozitivni. Podjetje Notpla je podobne biorazgradljive kapsule uspešno preizkusilo že na londonskem maratonu.
Soustanovitelj podjetja Notpla poudarja, da so morske alge ena najhitreje rastočih rastlin na planetu, ki se razgradijo razmeroma hitro, njihova pridelava pa že danes poteka v veliko večjem obsegu, kot si večina ljudi predstavlja.
Skodelica, ki zdrži 85 stopinj Celzija
Užitna embalaža pa se ne konča pri algah. Podjetje Cupffee danes proizvaja že milijone užitnih skodelic za kavo, njihov recept pa je patentiran v 14 evropskih državah.
Pri tem ne gre za navaden vafljev kornet ali kruh. Kot pojasnjujejo v podjetju, se mora takšna skodelica obnašati kot prava: zadržati mora kavo pri 85 stopinjah Celzija, ne sme puščati in se med pitjem ne sme zmehčati v rokah. Največji izziv pri širitvi proizvodnje je bila prav stalna kakovost – kupci namreč pričakujejo, da je vsaka skodelica popolnoma enaka, tako kot plastična ali papirnata, kar pri živilih zahteva ogromne naložbe v avtomatizacijo in nadzor.
Vzporedno se razvijajo tudi druge rastlinske alternative, ki niso nujno užitne, a so popolnoma razgradljive: raziskovalci tako razvijajo folije iz odpadne rastlinske celuloze za kompostiranje, podjetje Xampla pa izdeluje embalažno folijo iz grahovih beljakovin.
Tri velike ovire: obseg, cena in higiena
Kljub obetavnim inovacijam strokovnjaki opozarjajo, da užitna embalaža vsaj za zdaj ni čudežna rešitev za svetovni problem plastike. Glavni pomisleki so trije:
Ogromen obseg porabe: samo v Veliki Britaniji na leto porabijo dva milijona ton plastike. Pridelati dovolj morskih alg za nadomestitev takšnih količin bi zahtevalo korenite spremembe.
Cena za potrošnika: pri dražjih nišnih izdelkih (na primer pri ingverjevem napitku) so kupci morda pripravljeni plačati nekoliko več za užitno embalažo, pri osnovnih živilih v trgovini pa bistveno težje. Večja proizvodnja bi sčasoma znižala stroške, a to zahteva čas in kapital.
Vprašanje higiene: osnovna naloga embalaže je, da zaščiti hrano pred zunanjim svetom. Vse, kar se med transportom prenaša, zlaga in stoji na trgovskih policah, nabere umazanijo in bakterije – zato je povsem razumljivo, da so ljudje skeptični do tega, da bi takšen ovoj dejansko pojedli.
Širša slika: posloviti se od kulture enkratne uporabe
Okoljevarstveniki ob tem poudarjajo, da zavijanje hrane v novo hrano dolgoročno verjetno ne bo rešilo krize, temveč bo ključni korak popoln odmik od kulture enkratne uporabe.
Kljub temu se strokovnjaki strinjajo, da je vsaka inovacija, ki nas oddaljuje od plastike, korak v pravo smer – in da bodo pionirji na tem področju za preboj na množični trg potrebovali tudi resno podporo držav.