Do nedavnega se je zdelo, da so fizični foto albumi z lepljenimi robovi, razvijanje fotografij v studiu in skrbno pisanje datumov na hrbtno stran slik nepreklicno izumrli. Bili so relikt časa naših babic, preteklost, ki jo je povozila neskončna kapaciteta spletnih oblakov.
A hrvaški Jutarnji list v nedavnem članku poroča o nepričakovanem preobratu. Vse več mladih parov in družin, ki so zrasli z digitalno tehnologijo, se množično vrača k otipljivemu: ponovno razvijajo fotografije, kupujejo debele albume in ob večerih pregledujejo spomine – na papirju.
Zakaj nas neskončna digitalna galerija spravlja v stres?
Odgovor se skriva v naši psihologiji. Možgani niso ustvarjeni za procesiranje tisočih digitalnih datotek brez pravega reda. Ko danes odpremo galerijo na telefonu z namenom, da bi našli sliko z lanskega dopusta, se moramo prebiti skozi posnetke zaslona, zamegljene fotografije računa iz trgovine, petdeset enakih poskusov selfija in slike naključnih obrokov.
To povzroča t. i. »kognitivno preobremenitev« in anksioznost. Namesto da bi ob gledanju spominov občutili toplino, čutimo utrujenost in kaos. »Naši spomini na spletnem oblaku so kot neurejeno podstrešje, kamor samo mečemo stvari in upamo, da jih bomo nekoč v prihodnosti uredili. A ta prihodnost nikoli ne pride,« opozarjajo psihologi.
Vračanje k fizičnim foto albumom ni zgolj hipsterski »vintage« trend, temveč globoka psihološka potreba po redu in osmišljanju. Ko se odločimo razviti fotografije, smo prisiljeni v kuriranje.
Od stotih fotografij izletniškega vikenda izberemo samo tri najboljše. Ta proces izbiranja da tistim trem trenutkom neizmerno večjo vrednost. Postanejo zgodba.
Otipljiv občutek varnosti v hitrem svetu
Terapevti, ki preučujejo družinsko dinamiko, poudarjajo še eno izjemno pomembno dimenzijo fizičnih fotografij. Skupno pregledovanje albumov na kavču (namesto drsanja po ekranu telefona) dokazano poglablja čustveno povezanost med partnerjema ali starši in otroki.
Za otroke, ki odraščajo v vse bolj virtualnem svetu, pa imajo fizični albumi še dodaten, terapevtski učinek. Listanje po debelih straneh in opazovanje, kako so rasli in kje vse so bili z družino, jim daje otipljiv, oprijemljiv občutek varnosti in pripadnosti, ki ga utripajoč ekran nikoli ne more ponuditi.
Morda je ta vikend pravi čas, da prečistite galerijo na telefonu in izberete tistih 30 fotografij, ki resnično štejejo. Razvijte jih in jih dajte v album. Kajti tisti trenutki, ki jih lahko primemo v roke, so tisti, ki resnično ostanejo z nami.