Ko beseda nanese na znamenito ladjo Galeb, ki je bila desetletja simbol jugoslovanske diplomacije in razkošnih državniških potovanj Josipa Broza - Tita, si marsikdo predstavlja bogato obložene mize, izbrane jedi in sprejeme za najpomembnejše svetovne voditelje. Toda fotografija jedilnika, ki je v teh dneh zakrožila po družbenih omrežjih, razkriva precej bolj vsakdanjo podobo življenja na znameniti ladji.
Na porumenelem papirju z datumom 1. januar 1977 je zapisan dnevni jedilnik ladijske posadke. Čeprav gre za povsem običajen dokument, je med uporabniki družbenih omrežij vzbudil veliko zanimanja in nostalgije po časih nekdanje Jugoslavije. Obenem ponuja zanimiv vpogled v vsakdan ljudi, ki so skrbeli za delovanje ladje, na kateri so gostovali številni svetovni voditelji.
Za zajtrk kranjska klobasa, za kosilo dunajski zrezek
Prvi dan leta 1977 se je za posadko Galeba začel s precej preprostim zajtrkom. Na jedilniku sta bila čaj in kranjska klobasa z gorčico, kombinacija, ki jo še danes dobro poznamo tudi v slovenskih gospodinjstvih. Kosilo je bilo precej obilnejše in je spominjalo na klasično praznično nedeljsko kosilo. Najprej so postregli kostno juho z jušnimi zvezdicami, sledil pa je dunajski zrezek s praženim krompirjem in dušenim grahom. Obrok so dopolnili s solato iz rdeče pese, za sladico pa je bilo na voljo pecivo. Večerja je bila precej skromnejša. Posadki so postregli jetrno pašteto in sadni kompot.
Jedilnik tako razkriva, da je bila prehrana na znameniti ladji vsaj na prvi dan leta 1977 precej podobna tisti, ki so jo poznali v številnih jugoslovanskih domovih. Na njem ni bilo eksotičnih specialitet ali razkošnih jedi, temveč predvsem nasitna, tradicionalna hrana. Ob tem velja poudariti, da gre za jedilnik ladijske posadke, ne pa za seznam jedi, ki so jih pripravljali za Tita in njegove visoke goste.
Od ladje za prevoz banan do Titove plavajoče rezidence
Galeb velja za eno najbolj prepoznavnih ladij jugoslovanske pomorske zgodovine. Zgradili so ga leta 1938 v italijanski ladjedelnici, prvotno kot ladjo za prevoz banan. Po drugi svetovni vojni so ladjo obnovili in leta 1951 preuredili za potrebe jugoslovanske vojne mornarice. Svetovno prepoznavnost je pridobila predvsem kot plavajoča rezidenca Josipa Broza - Tita, ki je z njo opravljal številna državniška potovanja. Eno najpomembnejših se je začelo marca 1953, ko je jugoslovanski predsednik z Galebom odpotoval na obisk v Veliko Britanijo.
V naslednjih desetletjih je Tito z ladjo opravil 14 potovanj, obiskal 18 držav na treh celinah – v Evropi, Aziji in Afriki – ter vplul v 29 pristanišč.
Na krovu Galeba so se zvrstili številni ugledni gostje, med njimi britanski premier Winston Churchill, etiopski cesar Haile Selassie in maroški kralj Hasan II. Ladja je bila pomembno prizorišče diplomatskih srečanj, zlasti v času oblikovanja in razvoja gibanja neuvrščenih. Med njenimi gosti so bili tudi umetniki, znanstveniki in druge znane osebnosti. Zadnje Titovo potovanje z Galebom je bilo leta 1979, leto pred njegovo smrtjo.
