Nova šestdelna dokumentarna serija o tem, kako so Tudorji izgubili glave, ki bo 13. septembra doživela premiero na televiziji National Geographic, se vrača na prizorišča najbolj razvpitih dogodkov angleške zgodovine in s pomočjo sodobnih raziskovalnih metod preverja, kaj se je v resnici zgodilo z najbolj znamenitimi osebnostmi iz obdobja Tudorjev in angleške zgodovine. Njena voditelja, zgodovinarja Dan Snow in Suzannah Lipscomb, pa sta za Nedeljski dnevnik pojasnila tudi, zakaj je Anne Boleyn, druga žena Henrika VIII., postala ena največjih žrtev mitov in zakaj britanska monarhija po njunem mnenju še danes buri domišljijo milijonov ljudi.
Serija ponuja nove poglede na zgodovino. Kateri mit o Tudorjih bi bilo po vašem mnenju najbolj nujno korigirati?
Suzannah Lipscomb: Morda mit, da je bila Anne Boleyn zlobna. Ali pa celo čarovnica. V seriji predstavimo zelo prepričljive dokaze, ki jasno kažejo, da je bila nedolžna. Tudi Henrik VIII. je vedel, da je nedolžna, vendar so bili nekateri dokazi namenoma prikriti. Pravzaprav je šlo za sodni umor. Bila je mlada ženska, ki je doživela več spontanih splavov in mrtvorojenih otrok, nato pa se je njen mož brutalno obrnil proti njej in jo dal usmrtiti. Obenem so njeni sovražniki uničili skoraj vso njeno družino. Gre za izjemno tragično zgodbo. Ljudje si jo pogosto predstavljajo kot nekakšno čarovnico, mi pa smo ji hoteli vrniti njeno človeškost. Druga osebnost, ki smo jo nekoliko rehabilitirali, je John Dudley. Velja za zlobnega vojvodo, ki je hotel na prestol postaviti lady Jane Grey namesto zakonite kraljice Marije I., vendar je njegova zgodba veliko bolj zapletena in zanimiva.
Dan Snow: Dudley je dober primer. Sploh ni jasno, kdo je bil v tistem času »dober«. Vsi so živeli po načelu, ubij ali pa boš ubit. Če ne bi odstranil svojih nasprotnikov, bi oni odstranili njega.
V seriji uporabljate tudi sodobne zgodovinske metode, na primer forenziko. Kako takšne tehnike spreminjajo naše razumevanje dogodkov iz tistega časa?
Lipscomb: Eden najzanimivejših primerov so pisma Marije Stuart, ki jih je napisala med ujetništvom v Angliji. Pisala jih je v šifri, kriptografom pa jih je uspelo razvozlati tudi s pomočjo računalniških algoritmov. Naloga je bila izredno zahtevna, saj sprva niso vedeli niti, kdo je pisma napisal, komu so bila namenjena, kdaj so nastala, niti v katerem jeziku so bila napisana. Razvozlati njihovo vsebino je bilo skoraj nemogoče. Pri tem je pomagala umetna inteligenca, vendar je bilo na koncu vendarle potrebno tudi človeško znanje, da so sestavili celotno sliko.
Če bi lahko rešila le eno zgodovinsko skrivnost iz obdobja Tudorjev, katero bi izbrala?
Lipscomb: Pravzaprav imam občutek, da sva eno največjih zgodovinskih skrivnosti že rešila. Gre za zgodbo o princih v londonskem Towerju, eni največjih skrivnosti angleške zgodovine.
Snow: Govorimo o dveh mladih princih, sinovih kralja Edvarda IV. – mladem Edvardu V. in njegovem mlajšem bratu. Bila sta zaprta v londonskem Towerju in njuna usoda velja za verjetno najbolj znano skrivnost angleške zgodovine. Ali ju je dal umoriti njun stric Richard III.? Ali pa sta morda pobegnila? V seriji predstavimo razlago, za katero menimo, da je najbolj prepričljiva, vendar bi si tudi sam nekoč želel izvedeti dokončno resnico.
Zakaj menite, da je britanska kraljeva družina verjetno najbolj slavna monarhija na svetu? In kako kot zgodovinarja gledata na današnjo kraljevo družino?
Snow: Kratek odgovor je, da gre za neverjetno disfunkcionalno družino. Skozi zgodovino so bili nekateri njeni člani umorjeni, drugi so padli v bitkah, tretji pa so postali najmočnejši ljudje na svetu. Kraljica Viktorija je nekoč vladala približno četrtini svetovnega prebivalstva. Predstavljajte si – četrtina vseh ljudi na svetu je v cerkvah, mošejah ali templjih molila zanjo oziroma za njeno zdravje. To je skoraj nepredstavljivo.
Neverjetno je, da monarhija obstaja še danes. Preživela je zaradi sreče, včasih tudi zaradi modrih odločitev. Na svetu je zelo malo zgodb, ki trajajo več kot tisoč let in se še vedno nadaljujejo, zato je britanska monarhija tako zanimiva.
Lipscomb: Kot zgodovinarji na vse gledamo skozi zgodovinsko perspektivo. Seveda razmišljamo tudi o tem, kako bodo čez sto let ljudje gledali na današnje dogodke. Današnja kraljeva družina nima niti približno takšne politične moči, kot jo je imela nekoč. Osebno menim, da je danes na splošno pozitivna sila, čeprav je, kot je dejal Dan, še vedno precej disfunkcionalna družina.
Snow: Včasih so kralji zmagovali v bitkah, danes pa predvsem privabljajo turiste.
