Slovenski knjižni sejem je v zadnjih letih naredil pomemben premik: iz predvsem prodajnega dogodka je postal srce slovenskega knjižnega prostora. V njem se srečajo avtorji, založniki, knjigotržci, prevajalci, knjižničarji, učitelji in vzgojitelji ter bralci. Še vedno je največja slovenska knjigarna, saj obiskovalci na enem mestu najdejo največji izbor knjig v državi. Hkrati je tudi prostor strokovnega dialoga, mednarodnega povezovanja in javnega premisleka o pomenu branja.
»Za založnike in knjigotržce je sejem eden ključnih dogodkov v letu. Je pomemben prodajni kanal in priložnost za predstavitev novosti, hkrati pa daje knjigi javno vidnost, kakršno si posamezna založba sama težko zagotovi,« pravi Vladimir Kukavica, direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Da sejem organizira Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, ni naključje. Knjiga je kulturna dobrina in vrednota, hkrati pa za njo stoji gospodarska panoga z delovnimi mesti, znanjem in ustvarjalnostjo. Ugled sejma danes temelji ravno na tem ravnovesju med kulturnim poslanstvom ter strokovno in gospodarsko odgovorno izvedbo.
Lani je bilo na sejmu več kot 62.500 obiskovalcev., kar je po mnenju direktorja dokaz, da Ljubljana in Slovenija potrebujeta prostor, kjer je knjiga v središču, in da je Gospodarsko razstavišče pravi dom za sejem. »Tako velik obisk je predvsem izraz zaupanja bralcev, za nas pa tudi odgovornost. Vendar števila obiskovalcev ne razumemo kot edino merilo uspeha. Pomembnejše je, da obiskovalci odidejo s knjigo, novim avtorjem, novim vprašanjem, novo bralno navado ali novo literarno izkušnjo.«
Država v fokusu je Nemčija
Letos na sejmu pričakujejo več kot 140 razstavljalcev in skoraj 1000 nastopajočih avtorjev in gostov iz Slovenije in tujine. »Nemčija kot država v fokusu je za slovensko knjigo izjemno pomembna partnerica. Nemški knjižni trg je eden največjih in najvplivnejših na svetu, Frankfurt pa je osrednje stičišče mednarodnega založništva. Zato smo posebej veseli, da bo med nami Jürgen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma. Pogovor z njim bo v četrtek, 26. novembra, ob 18. uri na Glavnem odru.
Nemški program je zasnovan zelo široko. Saša Stanišić, eden najvidnejših sodobnih nemških pisateljev, bo v torek ob 18. uri govoril o domu in koreninah. Ilija Matusko bo predstavil roman Jugo. Gost bo tudi Jan Ullrich, legenda svetovnega kolesarstva, ki bo v petek ob 18. uri predstavil svojo knjigo. To dokazuje, da knjiga ni le stvar literarnih krogov. Josi Wismar, ena najvplivnejših ustvarjalk knjižnih vsebin na družbenih omrežjih, bo z mladimi govorila o tem, kako zaslon in knjiga lahko sobivata. Program dopolnjujejo še dogodka ob 70. obletnici Brechtove smrti in o Heinejevi aktualnosti, stripi za upanje in pesniški format Poesie to go. Slovenski knjižni trg je majhen, zato ne more biti samozadosten. Njegova prihodnost je v povezovanju: v prevodih, mednarodnih pravicah in izmenjavi. Sejem ima pri tem vlogo okna v svet in hkrati izložbe slovenske knjige za tuje goste, razloži Vladimir Kukavica.
Kaj nam Kosovel govori danes?
Na vprašanje, kako se bo Kosovelov nemirni in vizionarski duh odražal v programu sejma, odgovarja, da je slogan Kalejdoskop (spo)znanja neposredno navdihnjen s Kosovelom. Kalejdoskop je podoba, ki se ob vsakem obratu sestavi na novo, kakor Kosovelova poezija, ki je med tradicijo, impresijo in konstruktivizmom vedno znova iskala nove oblike izraza. Sto let po njegovi smrti nas ne zanima muzejski spomin, temveč vprašanje, kaj nam Kosovel govori danes: o pogumu misli, o posamezniku v času sprememb, o Evropi in o pokrajini, ki oblikuje človeka.
Sežana kot mesto v gosteh v Ljubljano prinaša Kras, Kosovelovo okolje in lokalno kulturno ustvarjalnost. Kosovelu bo posvečen cel niz dogodkov. »Mladi ga bodo interpretirali v projektu Mozaik generacij, študentje ga bodo pokazali skozi mobilni objektiv, pripravljamo pa tudi igralno avanturo skozi njegovo poezijo. Kosovelova pot bo osvetljena še s pogovori Sto let po Kosovelu in Srečko Kosovel: pesnik med Krasom in vesoljem, s pogledom Borisa Pahorja ter s predstavitvijo knjige Kosovelove izbranke z glasbenimi gosti. Želimo pokazati, da je bil Kosovel v marsičem naš sodobnik in da je njegov nemir še vedno ustvarjalna sila.«
»Na sejmu bodo tudi številni vidni slovenski avtorji. Pogovarjali se bomo z Mirom Cerarjem starejšim in Tadejem Golobom. Goran Vojnović bo predstavil roman Šum češnje, Feri Lainšček se bo pogovarjal o knjigi Vem, da angeli niso srečni, Vesna Milek pa o Kleopatri. Gostili bomo tudi Majo Haderlap, Erika Valenčiča, Boštjana Videmška, Jana Cvitkoviča, Majo B. Kranjc, Vinka Möderndorferja in Dušana Šarotarja. Med tujimi gosti velja omeniti še švedsko mojstrico kriminalk Emelie Schepp. Najmlajše in njihove starše pa bo navdušil Thiago de Moraes, avtor in ilustrator, ki skozi pošasti, junake in bogove mitologije otrokom odpira vrata v svet zgodb. Z njimi se bo na sejmu srečal kar na petih dogodkih. Posebej bi opozoril na Knjigosled, vodeni ogled sejma za osnovnošolce. Šolske skupine z do 15 učenci se od ponedeljka do petka podajo po sejmišču in obiščejo štiri od sedmih postaj, med katerimi je vedno tudi založba. Otroci tako ne vidijo le knjig, temveč spoznajo tudi ljudi in poklice, ki knjigo ustvarjajo. Prav to je naložba v bralce prihodnosti.«
Sejem bo od 23. do 29. novembra odprt vsak dan, med tednom od 9. do 20. ure in v nedeljo do 18. ure. Vstop je prost, za obiskovalce pa je organiziran tudi brezplačen prevoz z avtobusi LPP. Sogovornik bi obiskovalcem priporočil, naj si za obisk sejma vzamejo čas. Sejem namreč ni le nakupovanje knjig, temveč doživetje. Na Glavnem odru, Pisateljskem odru, Pogovorni postaji, Odru mladih in v Dvorani Martina Žnideršiča se bo v sedmih dneh zvrstilo okoli 300 dogodkov.