Na prvi pogled se zdi, kot da se sredi mirnega belgijskega jezera dogaja nekaj povsem nenavadnega. Z gladke vodne površine gledajo glave ljudi, ki pa se očitno ne kopajo. Nekateri nosijo kolesarske čelade, drugi se počasi premikajo, kot bi hodili po vodi. Prizor spominja na optično prevaro ali računalniško obdelano fotografijo, vendar je povsem resničen. Sredi jezera namreč poteka posebna kolesarska in sprehajalna pot, ki obiskovalcem omogoča doživetje, kakršnega ne ponuja skoraj nobena običajna kolesarska steza.
Nenavadna turistična atrakcija z imenom Cycling through Water, kar v prevodu pomeni kolesarjenje skozi vodo, leži na naravnem območju De Wijers v belgijski pokrajini Limburg. Gre za enega najbolj domiselnih primerov povezovanja sodobne arhitekture, turizma in naravnega okolja, ki je od odprtja leta 2016 pritegnil številne ljubitelje kolesarjenja, sprehajalce in fotografe.
Kolesarski raj z več kot 2000 kilometri poti
Belgijska pokrajina Limburg velja za pravi raj za ljubitelje kolesarjenja. Po njenem ozemlju se razprostira približno 2000 kilometrov urejenih kolesarskih poti, ki vsako leto privabijo okoli dva milijona kolesarskih turistov. Razmeroma raven teren, prostrani gozdovi, travniki, resave in številni ribniki ustvarjajo idealne razmere za raziskovanje pokrajine na dveh kolesih.
Toda v Limburgu se niso zadovoljili zgolj z dobro urejeno kolesarsko infrastrukturo. V zadnjih letih so začeli razvijati tudi arhitekturno zanimive projekte, s katerimi želijo kolesarjenje spremeniti v posebno turistično doživetje. Eden najuspešnejših je prav pot skozi jezero, ki so jo odprli aprila 2016. Projekt je nastal po zamisli krajinskih arhitektov, ki so želeli obiskovalcem omogočiti povsem drugačen pogled na vodno pokrajino. Namesto da bi se kolesarji vozili okoli ribnika, so jim omogočili, da se zapeljejo kar skozi njegovo sredino.
Voda skoraj do oči, kolesa pa ostanejo suha
Posebna betonska pot je dolga 212 metrov in široka tri metre. Zgrajena je tako, da se spusti pod raven vodne gladine, medtem ko voda na obeh straneh sega približno do višine oči odraslega kolesarja. Obiskovalci se tako znajdejo v nenavadnem vodnem koridorju, kjer jih od jezerske vode ločuje le rob poti.
Najbolj osupljiv je pogled od daleč. Ker je pot skoraj neopazna, so videti kolesarji in sprehajalci, kot bi bili do ramen potopljeni v jezero. Fotografije zato pogosto vzbujajo začudenje, saj je težko verjeti, da ljudje v resnici povsem suhi kolesarijo skozi vodo.
Posebno doživetje ponuja tudi neposredna bližina živalskega sveta. Ob poti se pogosto zadržujejo labodi in druge vodne ptice, ki jih lahko obiskovalci opazujejo skoraj iz oči v oči. Namesto običajnega pogleda na jezero z obale se tako znajdejo sredi njegovega živahnega naravnega okolja.
Gradnja poti pa ni bila namenjena zgolj turistični privlačnosti. Ob urejanju območja so izvedli tudi posege za izboljšanje kakovosti vode in ustvarjanje ugodnejših življenjskih razmer za dvoživke. Uredili so tudi zahodni del ribnika ter odprli nove poglede na okoliško pokrajino.
Zgodovinske stavbe, razgledi in na stotine kolesarjev na dan
Obisk nenavadne kolesarske poti je mogoče združiti z raziskovanjem bogate kulturne dediščine. V neposredni bližini je namreč muzej na prostem Bokrijk, kjer so na ogled zgodovinske stavbe, ki pričajo o tradicionalnem življenju in arhitekturi Flandrije.
V okviru urejanja območja so obnovili tudi nekdanji golobnjak iz 17. stoletja in staro kmetijo. Zgodovinskima objektoma so namenili novo vlogo, saj danes ponujata razgledne točke, prostore za počitek in piknik ter interaktivne vsebine, s katerimi obiskovalci spoznavajo naravne in kulturne posebnosti območja.
Da je bila zamisel o kolesarjenju skozi jezero zadetek v polno, potrjuje tudi zanimanje obiskovalcev. Po podatkih, navedenih ob predstavitvi projekta, se po nenavadni poti v povprečju zapelje približno 800 kolesarjev na dan. Posebno priljubljena je med fotografi in uporabniki družbenih omrežij, saj posnetki ljudi, ki so na videz potopljeni v jezero, vedno znova vzbujajo začudenje.
Čeprav je pot dolga le dobrih 200 metrov, ponuja izjemno doživetje, ki si ga obiskovalci zapomnijo precej dlje. Projekt dokazuje, da za nastanek izjemne turistične atrakcije niso vedno potrebne velikanske zgradbe ali drage tehnološke rešitve. Včasih zadostujeta že nekoliko drugačen pogled na prostor in pogumna arhitekturna zamisel.
