V Bergenu na Norveškem je v začetku septembra pristalo letalo alia ameriškega podjetja Beta Technologies. Preletelo je relativno skromno razdaljo 160 kilometrov v 55 minutah. Pomembnejše je, da je to storilo izključno na baterijsko energijo. Let je bil simulacija načrtovane tovorne povezave med Stavangerjem in Bergenom, na kateri naj bi v prihodnjih mesecih opravili še več testnih poletov.
Letalo je namenjeno predvsem tovornemu prometu in lahko prevaža do 560 kilogramov tovora. Pilot Jeremy Degagne je povedal, da bi pot po cesti trajala približno štiri ure in pol, medtem ko je let trajal manj kot eno uro. Norveški letalski operater Avinor vidi testiranja kot pomemben korak pri vzpostavljanju države kot mednarodnega testnega okolja za nizkoogljično letalstvo. Alia je pred tem v okviru evropske turneje obiskala še Irsko, Nemčijo in Dansko ter se predstavila tudi na letalskih sejmih v Farnboroughu in Parizu.
Baterije ostajajo velika ovira
Alia ima po navedbah proizvajalca doseg do 400 kilometrov z enim polnjenjem. Baterijo je mogoče napolniti v manj kot 40 minutah. Enako osnovno letalo je mogoče prilagoditi za medicinske prevoze ali potniški promet z največ petimi sedeži. Junija je opravilo tudi demonstracijski let s potniki na newyorško letališče JFK. Beta, ki jo med drugim podpira Amazon, njen naročnik pa je tudi ameriško paketno podjetje UPS, želi letos pridobiti ameriško certifikacijo.
Kljub napredku je elektrifikacija letalstva precej zahtevnejša od elektrifikacije avtomobilov. Letalstvo predstavlja približno tri odstotke svetovnih izpustov toplogrednih plinov, vendar so baterije bistveno težje in imajo precej manjšo energijsko gostoto od letalskega goriva. Guy Gratton, strokovnjak za letalstvo in profesor na univerzi Cranfield, je za BBC pojasnil, da se litij-ionske baterije v zadnjih dveh desetletjih niso bistveno izboljšale. Po njegovem mnenju bo za resen preboj potrebna revolucija v kemiji baterij.
Tudi veliki proizvajalci stopajo nazaj
Alia je med naprednejšimi projekti na področju električnega letalstva, vendar je razvoj zaznamovalo tudi več neuspehov. Airbus je januarja napovedal ustavitev oziroma zamrznitev razvoja električnega letala cityairbus nextgen. Smo pa lahko ponosni Slovenci. Edino električno letalo, ki je v Evropi polno certificirano, je Pipistrelov velis electro, ki je bil razvit in izdelan v Sloveniji. Ker je njegov doseg približno 185 kilometrov, v zraku pa lahko ostane okoli 50 minut, je namenjen zlasti šolanju pilotov.
Zaradi omejitev baterij proizvajalci vse pogosteje raziskujejo hibridni pogon. Švedsko-ameriško zagonsko podjetje Heart Aerospace je razvilo prototip 30-sedežnega letala X1, ki ima približno dve toni baterij. Za serijsko različico podjetje načrtuje hibridni sistem, pri katerem bi letalo na običajnih relacijah vzletelo in pristalo na električni pogon, pri daljših letih ali ob preusmeritvah pa bi vključilo turbine na konvencionalno gorivo.
Hibrid kot vmesna rešitev
Podjetje ocenjuje, da bi lahko letalo z električnim pogonom preletelo približno 200 kilometrov. S hibridnim sistemom naj bi doseglo 400 kilometrov s 30 potniki oziroma do 800 kilometrov s 25 potniki. Testni poleti hibridnega letala so predvideni za leto 2026.
Podobno razmišljajo tudi druga podjetja. Ameriški Electra načrtuje devetsedežno hibridno letalo, ki naj bi poletelo do leta 2029, Beta Technologies pa poleg popolnoma električnih razvija tudi hibridna letala za civilne in obrambne namene. Podjetje želi še letos izdelati tudi letalo, ki bo poleg hibridnega pogona avtonomno. Pri Beti poudarjajo, da hibridni pogon omogoča daljši doseg že z današnjo tehnologijo, hkrati pa ohranja del okoljskih prednosti električnega pogona.
Prihodnost letalstva zato še ni določena. Poleg baterij in hibridov se razvijajo tudi trajnostna letalska goriva (SAF) in pogonski sistemi na vodik, vendar bodo morali vsi dokazati predvsem svojo varnost in gospodarsko upravičenost.
