Nekje v mestu se pozno zvečer zasliši značilen zvok. Motor se približuje, voznik močneje pritisne na plin, nato pa ob dvigu noge s stopalke iz izpuha nekajkrat glasno poči. Mnogim voznikom je takšen zvok del avtomobilskega doživetja, za stanovalca ob cesti pa predvsem nepričakovan in moteč hrup. Podoben pojav je mogoče slišati tudi pri motornih kolesih. Še posebno priljubljeni za izvajanje takšnih avtomobilističnih koncertov so predori, kjer akustika izkušnjo še dodatno podkrepi. Zato jih sredi dneva slišimo tudi v Dnevnikovih pisarnah.
Na občini pravijo, da so prijave takšnega ravnanja razmeroma redke. Prejmejo jih nekaj na leto. »Dejanski obseg tovrstnega pojava je težko oceniti, saj vsaka prijava še ne pomeni, da je bila storjena oziroma ugotovljena tudi kršitev,« so pojasnili pri MOL. Podobno pravijo v Mariboru.
Da vsaka prijava še ne pomeni kršitve, seveda drži. Slovenska zakonodaja sicer določa dovoljene ravni hrupa, hkrati pa ne prepoveduje avtomatično vsakega športnega izpuha. Po drugi strani pa tudi vsakega dogodka ne pospremi prijava. V naši pisarni smo se v nekem obdobju poletja, ko je mimo oken pokalo skoraj vsak dan, ob takšnem zvoku pogosto le spogledali in rekli: »Že spet?« Ker tudi policija ne vodi posebne evidence o razsežnosti avtomobilskega beethovnovanja, je dejanski obseg zavit v anekdotične izkušnje.
Ko pokanje ni naključje
Sicer gre težko z jezika, a bencinske glasbenike po svoje razumem. Čeprav bolj cenim avtomobilsko prefinjenost in subtilnost pogonskega zvoka, je tudi mene ob testu Fordovega mustanga dark horse zaneslo in sem večkrat zarana s premalo slabe vesti zagnal njegovih osem valjev. Psihologija za tem je jasna vsakemu, ki je kdaj piskal na piščal. Ostale morda moti, a tebi je zabavno. Morda prav zato še toliko bolj.
Je pa hkrati pomembno razlikovati med dvema pojavoma. Prvi je hrup, ki ga povzroči moč motorja ali način vožnje. Nekaj drugega pa hrup, ki je posledica tehnično neustreznega vozila oziroma predelave. Za prvo ravnanje je lahko pomembno predvsem, kako in kje voznik uporablja vozilo. Pri drugem pa gre za vprašanje tehnične skladnosti vozila, ki lahko vpliva tudi na njegove okoljske učinke.
Pokanje iz izpušne cevi ima lahko različne vzroke, pojasnjujejo pri AMZS. Praviloma pomeni, da gorivo v motorju ne zgori v celoti, temveč se to zgodi šele v izpušnem sistemu. Tam zaradi vročine eksplodira. »Pri sodobnih avtomobilih ali motornih kolesih je vzrok naknadna programska prilagoditev, zaradi katere se med fazo zaviranja z motorjem namerno vbrizgava gorivo, čeprav voznik spusti stopalko za plin. Nezgorelo gorivo se v vročem izpušnem sistemu vžge, posledica pa so glasni poki iz izpušne cevi,« pojasnjujejo pri AMZS. »Takšni posegi so nelegalni.«
»Med najpogostejšimi nedovoljenimi predelavami izpušnih sistemov so po naši oceni odstranjeni dušilci zvoka v izpušnih sistemih motornih koles, pa tudi vgradnje nehomologiranih izpušnih sistemov,« še dodajajo.
Nedovoljeni izpuh se lahko čez noč spremeni
Nedovoljene predelave so privlačne tudi zato, ker je vgradnja razmeroma enostavna in ker so intervali za tehnične preglede vsaj pri novejših avtomobilih in motornih kolesih precej dolgi. Prvi tehnični pregled za novo vozilo je po štirih letih od prve registracije, nato vsaki dve leti do osmega leta starosti. To pomeni, da lahko pred opravljanjem tehničnega pregleda nedovoljeni sistem zamenjamo z ustreznim in po pregledu zopet z nehomologiranim.
»Tehnični pregled se nanaša na stanje vozila ob pregledu in se pri tem ne ugotavlja, kateri deli so bili morebiti vgrajeni na vozilu pred pregledom,« še pojasnjujejo pri AMZS. »Zato so poleg tehničnih pregledov v takšnih primerih pomembni tudi nadzori vozil v cestnem prometu, ki lahko odkrijejo in sankcionirajo tovrstne nedovoljene posege.«
Na Agenciji za varnost prometa (AVP) težavnost odkrivanja kršiteljev pripisujejo tudi temu, da sama zamenjava originalnega izpušnega sistema z nadomestnim oziroma športnim izpušnim sistemom ni nujno sporna. »Na trgu obstajajo homologirani nadomestni sistemi za dušenje zvoka, ki morajo izpolnjevati predpisane zahteve in biti namenjeni uporabi na konkretnem tipu vozila,« pravijo in dodajajo, da evropska zakonodaja sicer posebej ureja tako dovoljene ravni hrupa vozil kot homologacijo nadomestnih sistemov za dušenje zvoka.
Izpuh ni samo dušilec zvoka
Opozarjajo pa tudi, da naloga izpušnega sistema ni zgolj zmanjševanje hrupa. »Pri sodobnih vozilih je funkcionalno povezan tudi s sistemi za zmanjševanje škodljivih emisij ter z delovanjem in diagnostiko motorja,« pojasnjujejo pri AVP. »V njem so lahko med drugim katalizator, filter trdnih delcev pri dizelskih vozilih (DPF), filter trdnih delcev pri bencinskih vozilih (GPF), sistem selektivne katalitične redukcije (SCR) ter različna tipala.«
Če se odstranijo ali spremenijo dušilni elementi izpušnega sistema, lahko vozilo povzroča bistveno več hrupa, kot je bilo predvideno ob njegovi homologaciji. Če pa predelava poseže tudi v elemente za čiščenje izpušnih plinov, so lahko posledica tudi bistveno večje emisije škodljivih snovi. Med drugim ogljikovega monoksida, ogljikovodikov, dušikovih oksidov in trdnih delcev. »Evropski predpisi zato zahtevajo delovanje sistemov za nadzor emisij, pri tehničnem pregledu pa se kot pomanjkljivost ugotavlja tudi odstranjen, spremenjen ali očitno okvarjen sistem za nadzor emisij,« dodajajo.
Neustrezen poseg lahko vpliva tudi na pravilno delovanje tipal, sistema OBD in krmiljenja motorja. Pri nestrokovno izvedenih posegih lahko nastanejo celo netesnosti izpušnega sistema. »Zato izpušnega sistema ni primerno obravnavati samo kot dušilca zvoka, temveč kot pomemben sklop vozila z okoljevarstveno, zdravstveno in tehnično funkcijo,« še pojasnjujejo. Predelave, ki poslabšajo varnostne in okoljevarstvene lastnosti vozil, seveda zakonsko niso dovoljene.
Do 800 evrov kazni
Kazen za posameznika, ki z motornim vozilom presega dovoljeno vrednost hrupa, znaša 400 evrov. Enaka globa pa se izreče tudi zaradi nedovoljene predelave vozila oziroma odstranitve dušilca zvoka. Ko policisti prekrškarje ujamejo, pa jih običajno doletita obe globi, kar skupaj nanese 800 evrov. Pri lovu nanje si pomagajo z merilniki hrupa oziroma »fonometri«.
Avtomobilska kultura je vedno poznala zvok. Športni avtomobili, zmogljivi motorji in motocikli imajo značilen zvočni podpis, ki je za številne ljubitelje avtomobilizma pomemben del doživetja.
Prav zvok termičnega motorja je bil dolgo med odgovori na vprašanje, zakaj elektrika ni za v avto. Če bo nekoč zares postala pogon prihodnosti, vseh ljubiteljev avtomobilov ne bo v celoti prepričala. Vseeno pa se morajo zavedati, da javna cesta ni zasebna dirkalna steza, mesto pa ne prostor, kjer lahko posameznik svoje navdušenje nad zvokom avtomobila brez omejitev prenaša na okolico.
