Ker sem bil v mladih letih zagrizen nogometaš, hkrati pa sem ob študiju v Angliji aktivno amatersko igral nogomet za ekipo York Graduates v vaški ligi v pokrajini Yorkshire, si še zdaj rad ogledam kakšno nogometno tekmo. Navijam za Manchester United, za katerega igra Benjamin Šeško. V zrelih letih sem nogomet opustil in se lotil športa, v katerem ni kontaktov – to je tenis. Golf mi ni všeč, ker je veliko hoje med osemnajstimi luknjami. Seveda si zdaj z veseljem ogledam kakšno nogometno tekmo na svetovnem prvenstvu Fife 2026. Gledal sem tudi tekmo Mehike proti Južni Afriki in med komentarjem slišal tudi, da je Mexico City, kjer se je igralo, na nadmorski višini 2240 metrov. In imam profesionalno deformacijo, da takoj začnem razmišljati o številkah. Hkrati sem se spomnil svojega znanca, ki je med smučanjem zvečer v Thyon 2000 igral tudi tenis v dvorani. Vendar je moral nabaviti prav posebne teniške žogice za nadmorsko višino 2000 metrov.
Gre za fizikalno dejstvo, da z višjo nadmorsko višino zračni tlak pada in tudi zrak je redkejši. Gravitacija namreč povzroči, da je zrak ob morju (nadmorska višina nič metrov) najgostejši, zračni tlak na morski gladini pa je 1013 hPa (hektopaskalov) oziroma 1013 mbar (milibarov). Toda zakaj igranje nogometa na višji nadmorski višini povzroča določene težave? Potrebne je nekaj razlage. Zrak, ki ga dihamo, je plinska zmes, ki vsebuje 78 prostorninskih odstotkov plina dušika (N2), 21 odstotkov plina kisika (O2), en odstotek je plina argona (Ar), nekaj malega je ogljikovega dioksida CO2 (le 0,04 odstotka) in vodne pare. Enostavneje povedano: v 100 litrih zraka je 78 litrov dušika, 21 litrov kisika in en liter argona, CO2 in vlage je zelo malo. In vsi plini so med seboj zelo dobro premešani.
Vdihavamo torej zrak, ki vsebuje kisik – izdihnemo pa tudi zrak, nasičen z vodno paro, ki vsebuje približno pet odstotkov manj kisika (16 odstotkov), dodatno ima izdihani zrak še 4,5 odstotka CO2. Sestavo zraka na morski gladini lahko podamo tudi z delnimi tlaki plinov – dušik 790 mbar, kisik 213 mbar, argon 10 mbar. Do višine 3000 metrov zračni tlak pada približno linearno z višino, in sicer približno 1 mbar za vsakih 10 metrov. Mexico City je na nadmorski višini 2240 metrov, torej je zračni tlak tam približno (1013 – 224) 789 mbar. Sestava zraka se ni spremenila in delni tlak kisika je le 166 mbar. V zraku na nadmorski višini 2240 metrov je torej približno za eno četrtino manj kisika kot na morski gladini. Te številke se lahko le nekoliko spreminjajo glede na trenutne vremenske razmere (na primer cikloni nizkega tlaka ali anticikloni visokega tlaka) in temperaturo zraka.
Za igranje nogometa na nadmorski višini 2240 metrov mora telo vložiti več napora za oskrbo organov s kisikom, ker je kisika za skoraj četrtino manj. Manj kisika povzroči hitrejše dihanje in povišan srčni utrip, da se nadomesti primanjkljaj kisika. Telo se prej utrudi. Zaradi hitrejšega dihanja telo tudi hitreje izgublja tekočino. In prav zaradi pomanjkanja kisika je na tej višini potrebno počasno prilagajanje (aklimatizacija) pred večjimi telesnimi napori. Verjetno so zaradi tega nekatere reprezentance pripotovale v Mexico City dva do tri tedne pred tekmo, domačini pač ne potrebujejo prilagajanja.
Nižji zračni tlak povzroča težave tudi v gorah zaradi višinske bolezni. Pa tudi pri kuhanju, kjer je bolje uporabiti ekonom lonec (kuhanje pri višjem tlaku). Zaradi nižjega tlaka voda zavre namreč že pri nižji temperaturi, kot je 100 stopinj Celzija. Poznamo pa tudi barometrični višinomer, ki ga imajo že nekatere pametne ure. Zmanjšanje zračnega tlaka z višino instrument preračuna v nadmorsko višino. Ta instrument imajo tudi letala, vendar jih morajo piloti pred vzletom ročno kalibrirati glede na trenutni zračni tlak na letališču. Absolutno višino v letalu pa natančneje meri radar. In za konec: teniška žogica za igranje na nadmorski višini 2000 metrov mora biti manj napolnjena z zrakom (nižji tlak) kot standardne žogice.
***
Besedilo je bilo objavljeno v rubriki Zdrava drža, ki jo objavimo vsak teden v Nedeljskem dnevniku in katere avtor je Vane Leban.
