Vremenska občutljivost ali meteoropatija ni zgolj plod domišljije, temveč resničen fiziološki odziv telesa na spremembe v ozračju. Odkrijte, koga vremenski vplivi najbolj prizadenejo, kako prepoznati simptome in kakšne so učinkovite rešitve za lajšanje teh nevšečnosti.
Že naše babice so znale napovedati dež, ko jih je »trgalo« v kolenih, danes pa to potrjuje tudi znanost. Z vplivom vremena na naše zdravje in počutje se ukvarja posebna veda, imenovana biometeorologija. Naše telo se namreč nenehno in povsem nezavedno prilagaja spremembam v okolju. Težava nastane takrat, ko postane to prilagajanje prezahtevno in ga začutimo kot prekomerno obremenitev. Vreme namreč po ugotovitvah stroke samo po sebi ne povzroča bolezni, zelo pogosto pa deluje kot sprožilec ali pa poslabša tiste zdravstvene težave, za katere že obstajajo pogoji v telesu.
»Nedvoumno je dokazano, da vremenska občutljivost dejansko obstaja,« poudarja prof. dr. Angela Schuh, vodja oddelka za medicinsko klimatologijo na Univerzi Ludwiga Maximiliana (LMU) v Münchnu. Kot pojasnjuje nemška strokovnjakinja, moramo ločiti med subjektivno vremensko občutljivostjo, ki prizadene približno polovico prebivalstva, in tistimi ljudmi, ki imajo pridružene bolezni. Tistih z osnovnimi obolenji je okoli 10 odstotkov in ob vremenskih spremembah bistveno močneje občutijo simptome svojih zdravstvenih težav.
Kdaj vreme najbolj »pritisne« in pokaže zobe?
Mnogi zmotno mislijo, da se težave začnejo šele takrat, ko začne zares deževati. V resnici vremensko občutljivi ljudje najmočnejši vpliv čutijo bistveno prej. Mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje (ARSO), specialistka za biometeorologijo, pojasnjuje, da imamo največ z vremenom povezanih težav ob predfrontalnih situacijah. Tipičen primer za naše kraje je, ko se nad Genovskim zalivom oziroma severnim Sredozemljem zadržuje središče nizkega zračnega tlaka. V takšnih trenutkih se obremenitve pri ljudeh pojavijo že takrat, ko je vreme zunaj še navidezno povsem lepo in nas padavine še niso dosegle.
Na drugi strani pa občutimo veliko olajšanje takoj, ko fronta mine. Najugodnejši vpliv na naše počutje nastopi ob hitrem izboljšanju vremena takoj po padavinah, še posebej, če na nebo posije sonce. Dež namreč poskrbi za čistejši zrak, ki je takrat poln negativno nabitih ionov, to pa na nas deluje izjemno blagodejno in spodbudno.
Kako se vremenska občutljivost kaže v praksi?
Simptomi vremenske obremenitve so zelo raznoliki. Kadar se bliža topla fronta in se ozračje segreva, se pri večini ljudi pojavi predvsem povečana razdražljivost, motnje spanja in splošne težave s koncentracijo. Ljudje postanejo potrti in utrujeni brez pravega razloga ter čutijo notranjo napetost. Med najpogostejšimi fizičnimi znaki so glavoboli, poleg tega pa ni noben mit, da ob spremembi vremena začnejo boleti stare poškodbe – mnoge namreč pred poslabšanjem vremena resnično opozarjajo bolečine v starih zlomih ali brazgotinah. Zanimivo je, da se na vreme pogosto močneje odzivajo ženske. Prof. dr. Schuhova ob tem pomirja, da razlog ne tiči v psihologiji, temveč v fiziologiji, saj imajo ženske na splošno tanjšo in s tem bolj občutljivo kožo.
Kdo je najbolj »na udaru«?
Čeprav se na vreme prilagajamo vsi, so nekatere skupine še posebej ranljive. Pogosto so zelo občutljivi otroci (kar se kaže kot povečan nemir), nato sledi obdobje manjše občutljivosti, po 40. letu starosti pa se dovzetnost za vremenske vplive znova začne močno povečevati. Najhujši davek pa plačujejo kronični bolniki:
Krvni tlak: Ljudem z visokim krvnim tlakom se stanje običajno poslabša ob pritoku hladnega zraka, tistim z nizkim pritiskom pa preglavice povzroča otoplitev.
Bolezni dihal in astma: Nihanje temperatur in vlage lahko sproži težave pri dihanju in astmatične napade.
Revmatoidna in srčno-žilna obolenja: Številni revmatiki poročajo o okrepljenih bolečinah ob spremembah zračnega tlaka in vlage, vreme pa močno obremenjuje tudi bolnike z boleznimi srca in ožilja.
Kako si lahko pomagamo sami in »natreniramo« telo?
Občutljivost ni fiksna, temveč se ves čas spreminja glede na to, pod kakšnim stresom smo in kako fit je naše telo. Prof. dr. Angela Schuh izpostavlja, da je naša vremenska občutljivost pogosto posledica tega, da je naš sistem za uravnavanje telesne temperature (termoregulacijo) preprosto »netreniran« in se ob vremenskih preskokih ne zna ustrezno odzvati.
Ker vremena ne moremo spremeniti, strokovnjaki priporočajo naslednje ukrepe:
Ven v vsakem vremenu: Da bi »natrenirali« telo in odpravili vremensko občutljivost, prof. dr. Schuhova svetuje redno gibanje na prostem. Pri tem je ključno opozorilo: nikar se ne oblačite pretoplo! Z zmernim oblačenjem telo prisilite k boljšemu in hitrejšemu prilagajanju.
Spremljajte biovremensko napoved: Zavedanje, da je vremenski vpliv tisti dan obremenilen, vas lahko psihično pomiri, saj svoje težave in pomanjkanje energije lažje pojasnite.
Zmanjšajte napore v kritičnih dneh: Ob naglih vremenskih spremembah se ne lotevajte težkih fizičnih naporov in preložite sprejemanje pomembnih odločitev, saj sta vaša presoja in zbranost takrat precej slabši.
Poskrbite za spanec: Dober in zadosten nočni počitek izjemno stabilizira telo, ki je potem neprimerljivo manj podvrženo vremenskim šokom.
Vremenska občutljivost je pomemben signal našega telesa. Namesto da se s prihajajočimi nevihtami borimo, vremenu prisluhnimo in telesu v obremenilnih dneh privoščimo nekoliko več podpore in potrpežljivosti.
